Na valovih vrstic

 Tole peto knjigo o Tarasu Birsi sem komaj čakala in upala, da me bo malo bolj ogrela kot Virus . Malo sem morala tudi obnoviti zgodbo, saj mi je po dveh letih kar ušla iz glave. Še vedno smo v knjigi v času covida, Taras se je ponesrečil na Polhograjski Grmadi in njegov spomin je praktično izbrisan za čas treh mesecev pred nesrečo. Po njegovih hudih poškodbah so zdravniki presenečeni, da se je sploh lahko nekako postavil na noge. Tarasu in njegovim bližnjim pa nikakor ni jasno, kako je padel iz Polhograjske Grmade, če je lahko preplezal stene v Himalaji. Sam nato s pomočjo sodelavcev odkriva tri mesece izgubljenega spomina, kar je nekako povezano tudi s primerom, ki so ga pred njegovo nesrečo preiskovali. V ozadju njegove nesreče pa se dogajajo politične igrice, ki segajo tudi do kriminalistične policije. Mu bo uspelo okrevati in se vrniti v službo ter rešiti primer Krep? Naj najprej povem, mi Golobov stil pisanja res odgovarja, vleče me prav do konca. Tokrat mi tudi zgodba ni bil...

Tudi po tejle knjigi sem posegla zaradi "hajpa", namreč dobila je nagrado za knjigo leta 2022 na Slovenskem knjižnem sejmu, rekordno hitro je šla v ponatis in pa seveda napisal jo je David Zupančič, ki ga poznamo pod Instagram imenom @ministryofwtf. Pravijo, da je knjiga izjemno podobna knjigam Adama Kaya, ki pa jih sicer še nisem brala, tako da ne morem soditi. Prav tako lahko rečem, da Davida spremljam na instagramu še iz časov pred covid situacijo, saj so me izredno zabavali "memi" na temo zdravstva. Nek stik z zdravstvom namreč imam, saj je moj poklic zdravstveni, ne morem pa reči, da sem delala v zdravstvu v času covid krize.  Knjiga je pravzaprav nek dnevnik, ki si ne sledi po vrstnem redu, ampak je David verjetno po občutku zložil zgodbe eno za drugo. Vmes prikaže realne prizore iz zdravstva, vsaj tiste prizore, ki jih doživljajo zdravniki na nižjih položajih in ki niso tako "ugledni", da bi samo sedeli v samoplačniških pisarnah. Seveda ni vse tako ...

 Priznam, po knjigi sem posegla zato, ker je tako popularna na knjigogramu.  Spremljamo zgodbo Karmen in Iris, dveh prijateljic, ki se ukvarjata praktično z istim problemom, le da je vsaka na drugem bregu. Karmen ima čudovit zakon z Matijo, če le odštejemo to, da on skozi dela in Karmen poleg službe skrbi še za dom in otroke. Matija ji prizna, da se je zaljubil v njeno prijateljico in da želita živeti skupaj. To Karmen res prizadane, a je odločena, da ga dobi nazaj. Vse bo naredila, da ne pade v kremplje njene prijateljice. Zaman se trudi, saj prijateljica prav tako zapusti moža in se vseli skupaj z Matijo. Karmen je čisto na dnu. Na drugi strani imamo Iris, ki je prav tako zaposlena ter skrbi za hišo in otroke, mož pa je v družini samo zato, da jo finančno podpira. Iris ima tega zadosti in si najde ljubimca. Ljubimec ji sicer obljublja vse, a ona zaman čaka, da bo kaj ukrenil. Sama bi se takoj preselila k njemu in zaćela skupno življenje. A to so samo prazne obljube. Se žensk...

 Danes je moj dan v sklopu #blogturneja s #sodobnost, kjer se predstavi slikanica Smer srca, ki jo je napisala Lela B. Njantin, ilustrirala pa Tina Dobrajc. Zgodba govori o ribici, ki jo iz akvarija prestavijo v drugo vodno telo. Najprej misli, da je to morje, a kmalu spozna, da se je znašla v vodnjaku. Sama in brez hrane. Zanjo je bilo morje ali pa tale vodnjak prispodoba svobode. A ribica se v vodnjaku ni počutila svobodno, prej osamljeno in lačno. Pa tudi ogroženo. Uteho najde v deklici, kipu na robu vodnjaka, s katero se pogovarja in krajša čas. Kmalu spozna, da svoboda ni kraj, ampak stanje oziroma tvojega uma. "V morju, tisti slani vodi, se ribe počutimo najmanj omejene, ker lahko plavamo in plavamo, kolikor nas plavuti nesejo. S srcem pa, draga ribica, lahko plavaš neomejeno, tudi če si v akvariju." Slikanica se lepo dotakne svobode, osamljenosti in iskanja smisla, torej da smo sami odgovorni za svojo srečo. Pisateljica je knjigo povezala s Kočevjem, krajem, kjer je od...

 Jure Godler nas je počastil s svojo tretjo knjigo v vohunski seriji, v kateri sta izšli tudi Casino Banale in Vohun, ki me je okužil.  Seveda sem pričakovala dobro knjigo, saj sta me prejšnji dve kar povlekli vase.  Zgodba se začne kar nekaj časa po dogodkih na koncu drugega dela knjige. Spencer S. Spencer in Arin Talya sta se upokojila in svojo vohunsko oziroma morilsko preteklost pustila za seboj. Skupaj načrtujeta družino in si želita, da ju preteklost ne bi zasledovala. Na žalost se nekega dne zgodi ravno to. Nad Spencerja S. Spencerja pride celotna preteklost in ga zbombardira. Spencer začne najprej na sodišču, kjer se mora zagovarjati v luči dogodkov razpada MI6, nato pa ga agenti zbašejo v helikopter in odpeljejo v Slovenijo, kjer naj bi on povzročil jedrsko katastrofo v Nuklearni elektrarni Krško. Kmalu ugotovi, da se mu vse dogaja po krivem, namreč nekdo iz preteklosti se mu maščuje. Začenja se nevaren maščevalni pohod, na katerem sreča tudi dolgoletnega prijat...

 Evidenca je drugi roman v trilogiji Rim-Ljubljana-Bruselj. Prvi roman z naslovom Pogodba sem prebrala kakšno leto nazaj in me ni tako navdušila kot tale. Z dogajanjem se iz Italije v prvem delu preselimo v Slovenijo. Gospa v blokovskih naselju sredi Ljubljane želi odstraniti avto, ki blokira vhod v njeno garažo. Kot naročeni se kmalu tam pojavijo policisti, ampak čisto iz drugega razloga. V njeni garaži je namreč truplo. Kako je prišlo tam nihče ne ve. Hkrati pa trije mladi novinarji odkrivajo senzacionalno novico o mahinaciji s parcelo ob državnem letališču, v katero so vpleteni politiki in sumljivi poslovneži. Kmalu tako novinarji kot policisti odkrijejo, da so na sledi nečemu veliko večjemu, ne vejo pa še, da je vse skupaj povezano. Zgodba nas popelje z Ljubljane na slovensko obalo pa tudi do Kranjske gore. Ljudje začnejo padati kot domine in postaja vse bolj nevarno tudi za tiste, ki preiskujejo. Začetek zgodbe pa sega v daljni jugoslovanski čas in le ta sploh ne bi smela pri...

    Do letošnjega poletja nisem vedela, kdo je Kristina Kuzmič. Nekega poletnega dne so se vrstile objave iz dogodka predstavitve knjige Drži se! v Ljubljani in takoj sem knjigo tudi poiskala na internetu. Rezervirala sem si jo v knjižnici in bila 6. v čakalni vrsti, tako da sem jo dobila komaj oktobra. Videla sem, da je Kristina Kuzmič blogerka in vplivnica, a nisem vedela, kaj od knjige pričakovati. Mnenja so bila deljena, morda so se bolj nagibala v pozitivno smer. Kristina v svoji avtobiografiji pripoveduje svojo zgodbo, ki jo je začela v Združenih državah Amerike, kamor se je hrvatica preselila zaradi vojne v domači državi. Tam se je tudi poročila, ločila, živela iz rok v usta, skrbela za otroka, se ponovno poročila in uspela s svojo strastjo do kuhe ter pristnosti. Ostala je zvesta sama sebi in nikoli ni olepševala stvari ali se pretvarjala. To jo je pripeljalo zelo daleč in uspeh si je ustvarila sama. "Slediti sanjam ne pomeni, da moraš pri tem izriniti druge." Kristin...