Na valovih vrstic

Zdravo! Ti vsak dan iz pipe priteče čista in pitna voda? Se lahko brez strahu vsak dan sprehajaš po ulici? Lahko izraziš svoje mnenje brez, da bi ti za to grozil zapor? Čestitam, (skoraj vse) tvoje temeljne človekove pravice so upoštevane! Ampak, ali se kdaj vprašaš, kako pa je drugje po svetu? Že nekaj let sem prostovoljka pri nevladni organizaciji Amnesty International Slovenije, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic in se pomaga tistim, ki so jim bile le te kršene. Letos slovenska pisarna praznuje 30. obletnico od ustanovitve in pripravila je kar nekaj zanimivih projektov. Sama sodelujem pri raznih aktivnostih in zbiranjem podpisov, zelo rada pa poučujem ostale o pomembnosti človekovih pravic in same organizacije.                                                 Več o organizaciji izveš tukaj . Ker je bila pred kratkim noč knjige (23.4.) in ker seveda obožujem knjige, sem se odločila, da napišem nekaj o knjigah na temo človekovih pravic. Ob tej posebni priložnosti

Zdravo! Zadnji mesec sem dobila nekakšen preblisk in prebrala veliko "življenjskih" knjig oziroma knjig za dušo. Prva iz te moje serije je bila Mleko in med (Milk and Honey) Rupi Kaur. Brala sem jo v angleščini, saj naj bi bila po priporočilih mnogih bralcev veliko boljša od samega prevoda. V knjigi so zbrane pesmi, citati in proza o preživetju. Predvsem je govora o nasilju, zlorabah, družini, odnosih, ljubezni, izgubi in ženstvenosti. Poezija je razdeljena na štiri poglavja, vsako pa opisuje ter zdravi različno bolečino; trpljenje, ljubezen, razhajanje in okrevanje. Kar me je presenetilo, je sama avtorica. Rupi je pravzaprav petindvajsetletna ženska, ki svoje pesmi in prozo piše iz dna svoje duše ter izkušenj. Predstavlja nam predvsem slabe plati življenje, ki so lahko tudi koristne za našo nadaljnjo duševno rast. Med branjem sem mislila, da je to starejša gospa, ki ima za seboj večino življenja. Ampak ne! Ta mlada in izjemna ženska deli svoje življenjske izkušnje