Na valovih vrstic

 Z Ahčanovimi knjigami sem se prvič spoznala med študijem, kjer se brala njegovo Prvo pomoč, kasneje pa še debelejšo Prvo pomoč za bolničarje. Že takrat so me prikazi primerov res pritegnili in komaj sem čakala, da med snovjo pridem do primera. Tudi tokrat me ni razočaral. Všeč so mi knjige iz realnega sveta zdravstva, tako kot so Župančičeva Življenje v sivi coni in Kayeva Tole bo bolelo. Ahčan začne pripoved z dnevnikom mladega kirurga, ki je bil objavljen tudi v Delovi sobotni prilogi. Prikaže nam veliko odrekanja v družini, neprisotnost pri vzgoji otrok ipd.  Nato nadaljuje z realnimi krutimi in manj krutimi primeri, ki so se mu vtisnili v spomin. Vmes prikazuje tudi realnost javnega zdravstva; življenje brez pavze, brez toplega obroka in počitka. Sicer tudi sam poudarja, da bi lahko zavrnil veliko dodatnega dela, a se mu zdi, da je znanje potrebno predajati naprej. Nato so sledili zapisi, ki nam prikazujejo lepe in tudi manj lepe strani zdravstva in konkretno kirurgije, s katero s

Norveška avtorica je intervjuvala mlade glede različnih tem in situacij, ki jih doživljamo v najstniških letih. Zgodbe in razmišljanja je zbrala v kratkih zgodbah opremljenih s čudovitimi ilustracijami Lise Aisato.  Zgodbe govorijo o resnih pa tudi o manj resnih temah, napisane so v šaljivem tonu, kar daje lahkotnost besedilom. Najdemo zgodbe o aknah, nerazumevanju staršev pa tudi do smrti, pomanjkanju, ljubezni in spolni usmerjenosti. V zgodbah so prikazane najboljše in najslabše strani odraščanja, kje jih odrasli motijo, kaj jih duši. "Vesela sem, da imam jaz tesnobo. Moje prijateljice je ne bi zdržale." Zbirka kratkih zgodb je odlična za najstnike na prehodu v odraslost, saj jim lahko pomaga in pokaže, da niso sami. Vsekakor menim, da bi morali knjigo prebrati tudi odrasli, poleg najstnikov. Čeprav se morda z večino težav ne soočamo več, bomo tako veliko bolje razumeli svoje otroke in svet okoli njih. "V tem, da si odrasel, je veliko moči. Moj učitelj za telovadbo jo

Mojca Rudolf je slovenska samozaložnica, ki nas preseneča z dobrimi knjigami. Nazadnje sem prebrala Solze, ki jih ni , ki pa so prvi del serije Temačne skrivnosti Irske. Zgodba se nekako nadaljuje tam, kjer se je končala v prvem delu. Ann spozna, da ima biološko mamo ter izve, da je njena soseda v bistvu njena babica. Le ta je na koncu storila samomor, a še vedno povzroča preglavice tako Ann kot tudi njeni biološki mami Sheeni. Sočasno spremljamo Michaelovo in Laurencevo zgodbo, za katera pa na začetku ne vemo, kako bi ju povezali z že znano zgodbo. V njunih zgodbah spremljamo težke razmere na Irskem, tako imenovane "Težave" ( the Troubles), ki so bile takrat etno-nacionalistični konflikt na Severnem Irskem, ki je trajal približno 30 let. Med katoliki in protestanti so bile namreč velike razlike. Vmes pa eden izmed protagonistov dobiva grozilna in zastrašujoča pisma, 6 jih je, vsak ponedeljek pridejo. Le kdo jih pošilja in od kje toliko sovraštva? A več o zgodbi ne bom poveda