Na valovih vrstic

Leglo zla je knjiga novinarke Sare Volčič, ki mi je že od nekdaj všeč, predvsem zaradi prispevkov o kriminalnih zgodbah. Malo se pa tudi počutim povezano z njo, saj si deliva kraj odraščanja :) Sara Volčič je novinarka, ki že več kot trideset let pokriva črno kroniko. Poroča predvsem o zločinih, nesrečah in drugih tragičnih dogodkih, znana pa je tudi po intervjujih z znanimi zločinci.  V knjigi nam opisuje najbolj znane umore oziroma zločine, ki jih je pokrivala v svoji karieri, med tem pa spremljamo tudi njen razvoj v karieri. Kronološko nam torej pripoveduje o svojem delu, vmes pa pove tudi kaj osebnega. Med drugim opiše tudi najbolj krvoločne zločine na Slovenskem in pripoveduje o zločincih, kot so Metod Trobec, Silvo Plut, Kristijan Kamenik... Spomni se tudi ekskluzivnega intervjuja s Silvom Plutom na Dobu. Od blizu spoznamo tudi novinarski poklic, torej kako je biti med prvimi na kraju zločina, kako povprašati ljudi za podatke, kako sklepati in se dokopati do zgodbe. Med drugi...

 Tole je bila moja prva avtoričina prebrana knjiga, a sigurno ne zadnja. Ksenija Benedetti je s pomočjo 75 spraševalcev napisala svojo avtobiografijo, v kateri je vprašanja sodelujočih in svoje odgovore kronološko razvrstila. Zanimivo je bilo videti imena, saj so to njene bližnje osebe, sodelavci, prijatelji in pa tudi službeni znanci. Ta način pripovedovanja me je res pritegnil in v Ksenjino zgodbo sem padla takoj. Morda je pomagalo tudi to, da so mi kraji v knjigi dokaj znani, saj je Ksenija "obalčanka" 😁 Prav tako sem z zanimanjem prebrala zgodbe iz ozadja protokola, ki so res osupljive in nekatere tudi neverjetne (v pozitivnem in negativnem smislu). V mojih mislih in kasneje tudi v mislih mojih sodelavk je ostala beseda "rektalni alpinizem", katero uporabljamo od trenutka, ko sem knjigo pokazala sodelavkam 😁 Lep dodatek so tudi osebne fotografije na koncu. Morda sem se počutila povezana zaradi skupnega okolja, z Borisom sta se tudi poročila na kraju, kjer sem ...

Sara Manjalli mi je v branje ponudila svojo knjigo, ki opisuje njeno samorefleksijo po umskem in fizičnem popotovanju po romarski poti Camino Frances.  Avtorica začne svojo pripoved na samem začetku, torej ko jo je pot Camino prvič priklicala k sebi. Nato nadaljuje s samo potjo, ki nam jo na kratko opiše. V drugi polovici knjige pa lahko vidimo še avtoričino samorefleksijo in pogled na celotno pot, ki jo je doživela. Seveda je romarska pot bolj umska pot, ki ti odpira neke nove dimenzije. Avtorica se v svoje misli tudi poglobi in nam jih razgali. Knjižica je razdeljena na dele, ki v bistvu razmejujejo avtoričin razvoj uma. "Čeprav sem na poti doživljala vsak trenutek posebej, mi v zavesti ni bilo zabeleženo, da je prav vsak korak, ki ga delam proti cilju, tako dragocen, tako pomemben in tako mogočen. In da je vsak od njih vreden proslavljanja." Res je, da v tej knjigi ni kaj geografskih oziroma fizičnih opisov Camina, a jih tudi nisem pričakovala. Ta mentalni preskok in vse, ...

    Do letošnjega poletja nisem vedela, kdo je Kristina Kuzmič. Nekega poletnega dne so se vrstile objave iz dogodka predstavitve knjige Drži se! v Ljubljani in takoj sem knjigo tudi poiskala na internetu. Rezervirala sem si jo v knjižnici in bila 6. v čakalni vrsti, tako da sem jo dobila komaj oktobra. Videla sem, da je Kristina Kuzmič blogerka in vplivnica, a nisem vedela, kaj od knjige pričakovati. Mnenja so bila deljena, morda so se bolj nagibala v pozitivno smer. Kristina v svoji avtobiografiji pripoveduje svojo zgodbo, ki jo je začela v Združenih državah Amerike, kamor se je hrvatica preselila zaradi vojne v domači državi. Tam se je tudi poročila, ločila, živela iz rok v usta, skrbela za otroka, se ponovno poročila in uspela s svojo strastjo do kuhe ter pristnosti. Ostala je zvesta sama sebi in nikoli ni olepševala stvari ali se pretvarjala. To jo je pripeljalo zelo daleč in uspeh si je ustvarila sama. "Slediti sanjam ne pomeni, da moraš pri tem izriniti druge." Kristin...

 Že nekaj časa sem si želela prebrati tole knjigo, še posebej so me pritegnile pohvale knjigogramerk. Ko sem jo videla na seznamu za Primorci beremo, sem si rekla, da sedaj ni več izgovorov. V potopisnem romanu je v ospredju slovenska planinska pot Transverzala , ki obdela vse večje in pomembne vrhove v Sloveniji ter jih poveže v krog. Impresivno pot je Jakob J. Kenda, prevajalec in strasten pohodnik opisal do potankosti. Imela sem občutek, da pravzaprav hodim ob njem po celotni poti. Dogodivščine in zanimiva dejstva še toliko bolj popestrijo roman. Veliko izvemo tudi o sami zgodovini poti in zanimivosti, ki se na poti pojavljajo.  Ima več variacij in tudi med potjo se je Jakob spraševal ter iskal boljše poti. Vmes lahko najdete tudi dobre predloge za pot. Planinska pot ima malo več kot 1100 km, vse je odvisno od tega, katero variacijo izberete. Jakob J. Kenda je prehodil tudi znamenito ameriško Alapaško pot in o njej tudi napisal potopisni roman, ki me še čaka. Vsekakor pripo...

 Danes na blogu gostuje "bookstagramerka" Tina, ki ustvarja Instagram profil Ona bere :) O Tini Sem Tina, študentka razrednega pouka, ljubiteljica dobrih zgodb, zabavnih serij, čajev, narave, potovanj in druženja s prijatelji. Sem običajno bitje z velikimi sanjami, ki se nikoli ne končajo. Na profilu ona_._bere delim svoja mnenja o knjigah, razmišljanja o knjižnem svetu in branju. Če na kratko povzamem, si želim ljudem še nekoliko bolj približati pisano besedo. Ko me je Patricia povabila h gostujoči objavi na njenem blogu, sem dolgo premišljevala, katero knjigo naj si izberem. Lahko bi napisala kaj o Harryju Potterju, ki je zapečatil mojo ljubezen do branja, ali pa o kakšnem izmed meni tako ljubih trilerjev, kriminalk ali detektivskih zgodb. Na koncu sem se odločila, da vam predstavim kar mojo najljubšo, Pot, alpinista Nejca Zaplotnika. Foto: Gašper Šlajnar »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Nejc Zaplotnik je ž...