Intervju z avtorico Ireno P. Beguš

Danes vam predstavljam še eno čudovito slovensko avtorico. Irena Pajnik Beguš ustvarja pod umetniškim imenom Irene Begush. Njene korenine izvirajo iz Dravograda, sedaj pa živi v Ljubljani. Poleg romanov je napisala tudi nekaj pesniških zbirk. Njena dva romana Skrivnost v haremu in Skrivnost v dvorcu sta me vrgla na rit. Komaj čakam, da preberem še tretjega. 

1. Kako bi se opisali v petih besedah?

Mati, žena, optimistična, vestna, hvaležna  – pet besed :)

2. Do sedaj ste napisali že 3 knjige. Kaj vas je pripravilo do tega, da ste začeli pisati? Ste o pisanju razmišljali že prej, v mladosti?

Pisanje me je našlo že  v srednji šoli, kjer je profesor slovenščine prepoznal v mojem izražanju nekaj, kar je vzpodbujal in podpiral. Kmalu se je ob družini in delu umaknilo pred vsakodnevnimi opravili in obveznostmi. (Vsekakor pa nisem opustila branja. Sem knjigožerka.) Ko so moji štirje otroci odrasli, je čas, ki sem ga prej namenjala le njim, pripadel tudi pisanju.  

3. Kaj ste po poklicu?

Medicinska sestra.

4. Vaše knjige se dogajajo kar daleč v preteklosti. Ali gojite kakšno posebno ljubezen do zgodovinskih romanc?

Ob branju prvih zgodovinskih ljubezenskih romanov, kot so Angelica, Caroline, Katarina - ena ljubezen je dovolj, Desiree in podobnih, me je prevzemal način življenja, običaji in takratne vrednote, pa seveda resnično zgodovinsko ozadje, ki je iz knjige v knjigo prinašalo tudi vse več znanja o preteklosti.
Ob pisanju knjig, ki se dogajajo tam sredi in proti koncu devetnajstega stoletja, je potrebno veliko raziskovanja, branja in preverjanja, da ostane zgodovinsko ozadje prepričljivo in kredibilno. Včasih je le za eno poved potrebno ure branja, da lahko npr. nekdo iz Indije v Evropo potuje v takratnih razmerah in časovnem okvirju, ki so ga takrat nudila potovanja. Tudi telegrama ali pošta, npr. Da je hiša v romanu razsvetljena s svečami, plinom ali z elektriko  –  je odvisno od časa, v katerem se zgodba dogaja in seveda moramo vedeti, kdaj se je uvedla napeljava plina ali elektrike ipd. Takih 'malenkosti' pa je v življenju junakov iz zgodovinskih romanov kar veliko.
Čeprav je bilo  v resnici življenje nekdaj težje, predvsem za ženske, ki v resnici niso imele nikakršnih pravic, me vseeno nagovarja z drugačnimi medčloveškimi odnosi (ki jih morda preveč romantiziramo)  in tu najdem prostor, kjer se ženska lahko postavi zase in ji najdem pot, da si izbori bodočnost po svojih željah. 

5. Vsekakor so me navdušili pestri prizori v vaših zgodbah. Ali navdih črpate iz domišljije?

Vse zgodbe so sad domišljije, a postavljene v resnično zgodovinsko okolje, v resnično geopolitično situacijo, ki je v kakšni knjigi bolj, v drugi manj pomembna za razvoj zgodbe. 
V ospredju tečejo ljubezenske zgodbe, ki se razvijajo skozi razne zaplete,  tudi kriminalne.
V zgodbah najdemo boj poti razpečevalcem opija, ustanove, kamor so zapirali neželene svojce, razvpite malopridneže, svojeglava dekleta, suženjstvo, Indijo, Anglijo, Škotsko, Slovenijo oz. Krajnsko, Avstrijsko cesarstvo, temačne londonske ulice Jacka razparača in še mnogo tega.  

6. Ali pripravljate še kakšen roman?

V tem mesecu naj bi izšel 4. roman, a se je z založnikom žal malce zataknilo, saj je situacija z virusom Korone tudi v založništvu in v knjigarnah opravila svoje. Kupna moč je na splošno padla, kar se pozna tudi pri nakupih knjig, knjigarne so bile dolgo zaprte, knjižnice delovale na naročilo – pa še to ne povsod.  4. roman je nadaljevanje serije – Iz Indije z ljubeznijo in se tokrat v času pomakne malce naprej. 5. roman je v nastajanju, a je pač tak čas, da me služba časovno zelo odvzema pisanju in zato gre malce bolj počasi.
Veliko se ukvarjam s poezijo. Izdala sem štiri pesniške zbirke in upam, da mi letos uspe tudi peta. Sodelujem tudi na literarnih razpisih – tako s prozo kot poezijo in do sedaj imam v zbornikih literarnih društev objavljenih kar nekaj del.

7. Še posebno v času epidemije se je razvilo spletno predstavljanje knjig in knjižni blogerji prihajamo v ospredje. Kakšno mnenje imate o tem?

Res se je v času epidemije na skoraj vseh področjih delovalo bolj virtualno. Mislim, da nas je mnogo, ki sledimo mnenjem o prebranih knjigah in z veseljem prebiramo razmišljanja blogerjev. Je pa tudi res, da je  moteče, kadar se ne zapiše le razmišljanje o prebranem, temveč vsebina, obnova. To mnogo bralcev odbija, saj ne želijo poznati vsebine, preden sami ne sežejo po knjigi. 

8. Kateri žanr najraje berete in katere so vaše najljubše knjige?

Zgodovinske romance, zgodovinski romani, mladinska fantastična pripoved, tudi ostala fantastična pripoved, humorne pripovedi in seveda poezija -  v resnici berem skoraj vse, a sem zelo izbirčen bralec.

9. V Sloveniji imamo veliko nepoznanih avtorjev, ki pišejo žanrsko literaturo. Kateri slovenski avtorji so vam najbolj pri srcu?

Feri Lainšček, predvsem kot pisatelj, Drago Jančar,  Lojze Kovačič, Aleksandra Kocmut, ki je tudi odlična pesnica in prevajalka, v glavnem pa so mi najbolj pri srcu starejši slovenski avtorji in njihov jezik, ki je bolj poln. Ne gre le za dogajanje, pač pa tudi ali predvsem za izražanje, ki premore čudovite besedne zveze. 

Hvala!

Irenine knjige lahko kupite pri Kiroji, Galarni in v Mladinski knjigi ter njihovi Emki.