Katherine Applegate: Drevo želja
Zdravo!
Tokrat bom pisala o romanu Drevo želja, ki je pravzaprav namenjen vsem generacijam. Če bi rekla, da je samo za mladino, bi se zmotila. Tudi povsem odrasli roman ni. Je pa zelo poučen :)
Naslovnica je zelo lepa, tudi platnice so na otip zeli prijetne :)
Rdeči je dvestošestnajstletni severni rdeči hrast, ki poleg vseh običajnih drevesnih nalog tudi govori. Ja, prav zares. In tudi vse živali, ki živijo v njegovih duplinah, krošnji in pod zemljo. Njegova najboljša prijateljica je vrana Bongo, s katero se velikokrat tudi pregovarja. Rdeči je tudi drevo želja, vsako leto ob prvem maju ga ljudje okrasijo z raznimi listki, krpicami in drugimi predmeti, na katerih so napisane njihove želje. Tak je običaj že dolgo let, zgodbo o le tem pa nam v knjigi pove tudi drevo samo. Blizu hrasta sta dve hišici, zelena in modra. V eni od njiju je tudi Samarina družina, ki je drugačna od drugih. Preselili so se pred kratkim. Samar, desetletna deklica, velikokrat pride pod drevo in se tam v tišini druži z slednjim ter ostalimi prebivalci drevesa.
"A vseeno, če se na posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa znamo pripovedovati zgodbe."
Nekega dne neznanec v njegovo deblo vreže besedo "SPOKAJTE!", kar kaže nestrpnost do Samarine družine. Ker je Francesci, lastnici zemljišča in drevesa prekipelo, se je odločila, da bo hrast posekala. A Rdeči si je zadal še zadnjo nalogo, preden odide. Želel je spoprijateljiti Samar in Stephena, fanta iz sosednje hiške. Tako je tudi prelomil svoje pravilo in spregovoril z ljudmi.
Ali sta se Samar in Stephen spoprijateljila? Bo Rdeči na koncu res posekan?
"Izkazalo se je, da mi ni bilo treba govoriti o življenju in ljubezni in pomenu vsega tega. Zadoščalo je, da sem zrl v nebo, posuto z zvezdami, da sem vonjal sladki vonj mokre zemlje, da sem prisluhnil utripom srca malčkov, ki sem jih čuval - vsaj še to noč."
V romanu je veliko prispodob in skritih pomenov, ki ti dajo misliti. Sožitje med različnimi živalskimi vrstami in drevesom je osupljiva. Tudi vse naravoslovne informacije o drevesu so pravilno predstavljene. Pripoved drevesa v prvi osebi mi je bil res simpatičen. Morda pa nam drevesa res znajo veliko povedati, le slišimo ga ne ;)
Skozi roman vidimo nestrpnost, grde poglede, naveličanost, vendar tudi ljubezen, nesebično pomoč, veselje in srečo. Vsekakor mi je dal misliti in upam, da bo tudi vam.
Vsekakor bi bila vesela, če bi jo prebralo čim več otrok, najstnikov in tudi odraslih, saj strpnosti v današnjem svetu zelo primanjkuje. Tudi Drevo želja bi moralo biti skupaj z romanom Čudo na seznamu za domače branje v osnovnih šolah.
Vsekakor je dobila posebno mesto na moji knjižni polici.
Zahvaljujem se Založbi Ocean za recenzijski izvod!
Ocena: 5/5
Komentarji
Objavite komentar