Irena Svetek: Beli volk

Ponovno se vrača pisateljica Irena Svetek s svojim tožilcem Miom Aurellijem, ki je nastopal že v kriminalki Rdeča kapica. Slednja mi je bila res všeč in pri Belem volku ni nič drugače.

Mia Aurellija in njegovo ekipo pot vodi na Dolenjsko, kjer v gozdu najdejo mrtvo žensko s prerezanim vratom, na obrazu pa ima volčjo masko, natančneje belo. Celotna situacija je skrajno čudna, saj se hkrati dogajajo čudne stvari. Pojavljajo se napisi na stabah, mati umorjene zblazni, oče pa je mrtvo hladen.
Vmes nam pisateljica ponuja tudi dogajanje, ki se odvija skrito očem preiskovalne ekipe, torej ustvarjanje nove droge Beli volk in tihotapljenje sestavin, ki so potrebne za njeno sintezo. Vse se dogaja okoli volkov, bodisi so to živali, simboli ali droga. 
Preiskovalna ekipa se počasi prebija v klopčič skrivnosti te čudne belokranjske zgodbe. Vsi skupaj so nad razpletom skrajno presenečeni, prav tako tudi mi bralci. Vmes se nam prikazuje tudi nekaj Aurellijevega zasebnega življenja, ki ga nekako pretresa. 

Po vsem branju sumim, da bo prišel tudi tretji del. Irenino pisanje je res dobro, napeto in zelo nazorno. Tudi tale zgodba je mojstrsko zavita v čuden vrtinec skrivnosti in vsekakor vam bo med branjem čeljust večkrat padla dol. Presenečena sem bila tudi nad vpletom slovanske mitologije v zgodbo, ki je bila naravnost mojstrska. Ko sem prišla do prve četrtine knjige je bilo konec in nikakor je nisem mogla odložiti ne, da jo preberem do konca.

Ena stvar, ki me je pa res zmotila, pa je bila beseda "ekspreso". Saj vem, da sem pikolovska in tudi vem, da sta v SSKJ omenjeni obe besedi, torej "espresso" in "ekspreso", ampak dajte no! Mio Aurelli, Italjan, ne bi nikoli rekel "ekspreso". Ne bi! Ne, ne, ne. Prej bi padel po tleh in se prijel za prsi. Tako da prosim, ekspreso pri Italjanih ne bo šel skozi. Tudi v prvi knjigi je bilo vse v zvezi z Italijo in njegovim življenjem lepo pravilno opisano, za kar sem bila res vesela. 

Res sem vesela, da imamo v Sloveniji tako dobre pisatelje in nekako mi je všeč brati knjige, ki so vpete v naše okolje. Pa ne, da si želim kakšnega takega dogodka v Sloveniji, ne. Samo drugače je ko bereš in si predstavljaš kraje, kjer si dejansko bil oziroma si.

Ocena: 5/5