Irena Svetek: Rdeča kapica

Kriminalko Rdeča kapica sem imela nagledano že kar dolgo. Govori se namreč, da se lahko Irena Svetek postavi ob bok prepoznavnima slovenskima pisateljema kriminalk Avgustu Demšarju in Tadeju Golobu.

V zgodbi se najprej predstavi državni tožilec Mio Aurelli s svojimi notranjimi boji z igrami na srečo. Sočasno pa beremo še o brutalnem umoru deklice na Kodeljevem ter "dnevnik" dečka, ki so mu umorili mamo ter so ga kasneje posvojitelji pripeljali v Slovenijo. Aurelli skupaj s kriminalisti začne preiskovati umorjeno dekletovo zgodbo, ki pa se izkaže, da ni tako nedolžna kot zgleda. Vsekakor smo priča brutalni izkrivljenosti človeške narave in družbe.

Zgodba je kar dobro zastavljena, ves čas me je vleklo k branju, kar je pri meni dober znak. Veliko je bilo vzporednih zgodb in oseb, a sem se dobro znašla. Morda bi prisotnost tolikih oseb in zgodb nekaterim delala težave in jih celo odbijala od branja. Definitivno nisem imela občutka, da bi bila zgodba prisiljeno napisana na 500 straneh, ampak je bilo to ravno prav. Na koncu sem že imela svojo rešitev, a nas je avtorica v bistvu zavedla in speljala na drugo pot. Na koncu si pravzaprav ponovno presenečen. 

"Hudournik bo odnesel vse, kar je bilo, preteklost se bo zlila s sedanjostjo in prihodnost bo poplavila bregove."

Nekako me je odbijal način zapisa premega govora, ki je drugačen kot v drugih knjigah. Morda bi nekaterim ta sprememba dobro dela, a mene je malce medla. Zanimiv je bil tudi zapis Miovega ter Violinega najstništva, saj se je le to dogajalo na Obali in v Trstu. Avtorica je do potankosti vse opisala točno tako, kot je in zato mi je bilo še toliko bolj zanimivo. Tudi opisane dogodke po Ljubljani sem si prav živo predstavljala, saj tudi Ljubljano dobro poznam. 
Je pa Mio Aurelli še en glavni junak v kriminalkah, ki ima pravzaprav tudi težave sam s sabo. Zdi se mi, da se ta vzorec kar pogosto pojavlja v kriminalkah.

Res dobra kriminalka, veselim se branja drugih avtoričinih del. 

Ocena: 4/5