Elif Shafak: Tri Evine hčere

 S tole knjigo sem stopila izven cone udobja, v kar me po navadi prisilijo ali recenzijski izvodi ali pa skupna branja. V tem primeru je bilo slednje, in sicer junijsko branje za knjižni klub @mi.beremo, ki ga vodi Sandra. 

Elif Shafak je definitivno zelo zanimiva avtorica, v svojih delih izraža družbeno kritičnost in težave, ki se pojavljajo v novodobnem svetu. Prebrala sem tudi njen roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu in veselim se tudi preostalih.

Roman se pravzaprav dogaja v enem samem dnevu z izjemo spominov, ki jih Peri pripoveduje. Torej spremljamo starejšo Peri v Istanbulu leta 2016 in peri v svojem otroštvu ter mladosti na fakulteti v Oxfordu. 

Peri in njeno hčerko na poti na večerjo bogatega poslovneža oropajo istanbulski ulični berači, Peri pa se odloči teči za njimi. V tem spopadu, ki bi se lahko slabo končal se ji odprejo stari spomini na življenje v Oxfordu, ko je bila še na fakulteti. Perino življenjsko zgodbo nato spoznavamo skozi njene otroške oči, nato mladostne in tudi sedanje, odrasle oči. Veliko se sprašuje o veri, o Bogu, smislu življenja, nepravičnostih, pravici in znanju. Ves čas si postavlja vprašanja in dvomi. Zanimivo ji je tudi to, da je njena družina tako raznolika; mama tako zelo verna in oče tako zelo liberalen. Na Oxfordu nato spozna dve punci Mono in Shirin, s katerima se druži ter zanimivega profesorja Azurja. A fakulteto je nato nenadoma zapustila, kljub temu, da je bila odlična študentka z dobrimi možnostmi. Kaj se je pravzaprav zgodilo na Oxfordu in zakaj Peri o tem ne govori? Razplet je zelo zanimiv in pustila bom, da ga preberete sami.

"Nekateri bi radi spremenili svet; drugi svoje partnerje ali prijatelje. Jaz bi najraje spremenila Boga. To bi bil dosežek. Ne bi imeli od tega koristi vsi na svetu?"

Priznam, da je knjiga izven moje cone udobja in vem, da mi tako branje lahko tudi koristi. Avtorici pisanje res lepo teče in s tem nisem imela problemov. Všeč mi je bila tema, torej dvom o veri ali obratno, vprašanje Boga, emancipacija žensk, svobodno odločanje, znanje, izobrazba. Knjigo sem začutila in lepo je  brati nekaj, s čemer se lahko poistovetiš. Na trenutke sem v knjigi videla karakterje iz serije The Bold Type, če ste morda gledali. V Moni sem definitivno videla Adeno iz serije. 

Na koncu sem sicer nekako obvisela, saj ni nekega jasnega zaključka, avtorica nas pusti nekako v temi. Ampak tudi take zgodbe morajo biti, da si sami ustvarimo svoj konec. 

"Noben občutek lahkotnosti se ne more primerjati s tem, ki te prevzame, ko premagaš dolgoletni strah."

Definitivno bi knjigo prebrala še enkrat kasneje, saj čutim, da bi jo videla drugače. Zdraj namreč nisem začutila tistega "boom" ali "uau" efekta. Morda pa je bila cela knjiga nek boom, saj me je vse skupaj držalo pri branju od začetka do konca. Vesela sem, da sem si nekatere odstavke v knjigi tudi označila. Bogati stavki so mi bili res všeč in z užitkom sem jih brala. 

Srečanja knjižnega kluba se žal nisem mogla udeležiti, je pa Sandra objavila povzetek na Knjižnem kažipotu. Res nisem pomislila na to, da bi lahko bil naslov povezan s tremi Perijinimi obdobji. Morda bi morala več spodbujati svojo domišljijo :D

Knjigo lahko dobiš pri založbi Sanje :)

Ocena: 4/5