Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

 Zdravo!

Elif Shafak je znana turška avtorica, ki živi med Istanbulom in Arizono. Je doktorica družbenih ved, ki v svojih romanih postavlja v ospredje delitve spolov, razvitega sveta in drugih družbenih nesprejemljivih delitev, ki se še vedno dogajajo. Ta družbena kritičnost je v današnjem svetu neenakosti nujna, zato je res pomembno, da o njej tudi beremo.

Založba Sanje mi je prijazno odstopila recenzijski izvod njene knjige 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj ima knjiga tak naslov, boste lahko ugotovili tekom knjige oziroma takoj, ko pregledate kazalo. Knjiga je razdeljena na tri dele in sicer Um, Telo in Duša, v katerih opisuje junakijino stanje v teh sferah in hkrati pripoveduje njeno zgodbo.

Zgodba govori o življenju istanbulske prostitutke Leile Tekile, ki je sodeč po njenih spominih imela zelo težko življenjsko zgodbo pa tudi dogajanje po njeni smrti. Kruto so jo namreč umorili in jo odvrgli v smetnjak na eni izmed istanbulskih ulic. V prvem delu se v razmišljanjih spominja svojega življenja in sicer v teh 10 minutah in 38 sekundah, ko naj bi bili možgani po smrti še najbolj aktivni. Skozi nazorne in čustvene opise spremljamo kruto življenjsko zgodbo, v kateri avtorica ni šparala z nazorno vsebino in izjemno izbranimi besedami. V drugem delu nam avtorica pove o Leilini poti po smrti in raziskovanju, kdo jo je pravzaprav ubil. V tretjem delu pa nam avtorica pripoveduje, kako je Leila našla poslednjo pot do svojega miru. 

Sicer berem družbene romane, ampak se nezavedno izogibam takim s kruto vsebino, saj me na nek način prizadanejo. Zadnje leto pa se trudim vzeti v roke tudi kakšen roman, ki ni ravno prijeten a povsem realen. Avtoričin roman je napisan v zanimivem slogu pisanja, ki mi je pisan na kožo. Branje mi je teklo zelo gladko, a sem se veliko ustavljala, ker nisem navajena take vsebine. Zgodba me je res pritegnila in hotela sem jo prebrati do konca. V drugi polovici knjige mi je šlo branje zelo hitro. S takimi knjigami se bogatim in hkrati vedno bolj zavedam, kako krut je svet. 

Všeč mi je bila tudi predstavitev prijateljev, ki so Leili pomenili več od družine. Vsak je bil po svoje zaznamovan v družbi, a njim se to ni zdelo nič takega. Imeli so en drugega in bili pripravljeni narediti vse. 

Čustveno nabiti in nazorno napisani stavki so mi bili zelo všeč. Tukaj je en za pokušino:
"Zdaj ko so njeni možgani zastali in so se vsi spomini razkrojili v plast megle, goste kot britkost, je v mislih nazadnje zagledala še živorožnato rojstnodnevno torto."

Roman je bil nominiran tudi za Bookerjevo nagrado. Naslovnica je sicer zanimiva, ampak še nisem prepričana, ali mi je všeč. Vsekakor pa je vsebina vredna branja.

Ocena: 9/10



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Romantični bingo 2024

Intervju z avtorico Mojco Rudolf

Samantha Young: Igra življenja in Pesem vetra