Lara Paukovič: Poletje v gostilni

 Že dolgo časa nazaj sem prebrala avtoričino knjigo Malomeščani, roman Poletje v gostilni pa je na mojem seznamu že kar nekaj časa.

Nastja je študentka slovenščine in sociologije na filozofski fakulteti, ki želi med poletnimi počitnicami zaslužiti kar se da veliko denarja, da si lahko kaj privošči. Njeno lektoriranje namreč ne prinese dosti denarja. Tako ji mama uredi delo v srbski gostilni Buco, kjer Nastja doživi kulturni in vedenjski šok. Večina zaposlenih v gostilni je priseljencev - Srbov. So živahni, brez zavor, včasih vsiljivi, glasni, a dobrega srca. Nastja se z delom v gostilni za šankom nauči predvsem garanja, hitrostnega točenja pijač, soočanja s strankami in muhastimi zaposlenimi. Najbolj jo bode natakar Rambo, ki je pravzaprav čisti Slovenec.

"Ti lahko brez težav odpelješ Srba iz Srbije - v Ljubljano, Pariz ali kamorkoli že, Srbije pa ti iz Srba najbrž ne bo uspelo spraviti."

Nastja se skozi delo sooča tudi z življenjskimi vprašanji o ljubezni, odnosih in različnosti med skupinami ljudi. Predvsem vidi priseljence v drugi luči in je manj nestrpna. Čeprav ima knjiga nekaj romantike pa jo vseeno nisem vzela kot romantično knjigo, vendar kot družbeni roman, ki mi je odprl svet  srbske skupnosti v tej konkretni zgodbi.

Zgodba me je kar vlekla k branju. Avtoričin slog pisanja mi res odgovarja, povedi so bogato založene s pridevniki in opisovanje je zelo podrobno. Tako si lahko trenutke v živo predstavljam med branjem, kakor da bi bila z Nastjo v gostilni. Sicer mi gre na trenutke Nastja kar malo na živce z nastavljanjem Rambu, a ne more biti vsak junak popoln. Kam bi prišli, če bi bil in kaj bi se naučili?

Morda nekaterim knjiga ni všeč, morda jim ne odgovarja slog pisanja. Morda pričakujete nek vrhunec v zgodbi, vendar nekega bistvenega vrha pravzaprav ni. A to me ni zmotilo, ker me je predvsem prevzelo opisovanje teh razlik v družbi. Morda pa vam ne bo všeč, a če ne poskusite ne veste.

Ocena: 5/5