Eva Kurnik: Toskanski spev

 Toskanski spev je drugi roman mlade avtorice Eve Kurnik, ki se bežno navezuje na njen prvenec Njena pot. Jaz sem sicer najprej brala Toskanski spev in nato šele Njeno pot, vendar sem si po prebranem prvencu še enkrat prebrala zaključek Toskanskega speva.

Najprej spoznamo zgodbo najstnice Anje Lah, ki se ji življenje v trenutku obrne na glavo, ko izgubi svojo edino ljubezen. Po tragediji jo čaka postopno pobiranje in celjenje ran, pri tem pa si pomaga s pisanjem. Ob tem pa spremljamo tudi zgodbo njene mame Tatjane, ki je iz Toskane prišla v Slovenijo zaradi ljubezni. Ta vzporedna zgodba nam razloži zapleteno družinsko ozadje Anjine družine, ki je prav tako zavita v tkanino skrivnosti. Medtem ko odkrivamo Tatjanino zapleteno zgodbo pa se Anja znajde v stiski in pomaga ji čeden moški po imenu Marko. Zelo se ujameta in tudi veliko mu zaupa, a kmalu se zgodi nekaj čudnega. Anja se domačim ne javlja niti po desetih dneh. Kaj je šlo narobe?

Tudi Toskanski spev me je kar vlekel k branju spet zaradi napetega in skrivnostnega ozračja v knjigi. Pri pisanju se že pozna, da je avtorica starejša, čeprav da ne bo pomote, tudi v Njeni poti je pisala neverjetno zrelo za njeno starost. Sprva me je na koncu zmedlo to, da so v zgodbo vstopile osebe, ki naj bi jih spoznala v Njeni poti, jaz pa romana še nisem prebrala. Sem pa po branju prvenca konec prebrala še enkrat. Tudi tukaj sem si želela morda več podatkov o dogajanju in osebah na koncu pri razpletu. Drugače pa res pohvale za tako dobro zgodbo.

Ocena: 4/5