Natalija Pavlič: Kava s smetano

Knjigo Kava s smetano mi je avtorica poslala pred kratkim in z njim sem se kar nekaj časa spogledovala, ko je ležal na knjižni polici. Sedaj sem ga prijela v roke in moram reči, da mi ni žal. Roman sicer govori o smrti, vendar je v ospredju neko višje zavedanje, sreča in izpopolnjenost človeške duše.
Res ne želim razkriti celotne vsebine saj tako kot vedno želim, da sami odkrivate zgodbo in čutite skupaj s knjigo. Vsekakor pa sem vam natrosila nekaj drobtinic, da vas lažje privabim :)

"Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črt. Popolnost je v kombinaciji, v pravem razmerju in sprejemanju različnosti."

"Razpeta je bila med temo smrtonosne bolezni in svetlobo sprejemanja globljega razumevanja bivanja na tem svetu. Črno temo je doživljala kot noro poživljajočo. Spravljala jo je v besno ihto soočanja z boleznijo in nanjo pritiskala še s časovno omejenostjo. Črnina tega "kofeina" je bila zanjo peklensko močna budnica. Zaznavo ji je spravljala na boleče jasno raven."

Razdeljen je na dva dela, v prvem delu Ana Maček pripoveduje o svojem življenju od dneva, ko je izvedela za svojo neozdravljivo diagnozo do dneva njene smrti. V tem času spozna, kako zelo so res pomembne prijateljice in družina, podpiranje njenih odločitev ter to, da o smrti spregovorimo brez kakršnihkoli družbenih meja. Ana je tudi spoznala, da je celo življenje živela rutinsko in ustaljeno ter pozabila na svoje sanje in želje, ki si jih želi uresničiti. Zato jih je nekaj uresničila tudi tik pred svojo smrtjo. Soočanje s smrtjo je težka tema, vendar se mi med branjem Nataljine knjige ni zdela težka. Res sem mislila, da me bo bolj izmučila. 

V drugem delu pa spoznamo Nežo Slavec ter njeno življenjsko pot, na kateri se bolj kot s smrtjo spopada z iskanjem sebe oziroma svojega poslanstva. Sama je zapustila svoje staro življenje, da bi našla sebe in svojo pot. 

"Če hočeš prihodnost, nimaš nič od sedanjosti."

Definitivno je roman močna budnica za človeka, v kolikor ne ceni življenja, ima smrt za tabu temo ali se preprosto sooča s težko situacijo. Čeprav sama smrti nimam za tabu temo, mi je knjiga vsekakor pomagala pri boljšem razumevanje dejstva, da ji ne moremo ubežati. Da je treba živeti na polno in se ne ozirati na preteklost, niti na prihodnost. Prav tako sem ugotovila, kako pomembno je, da spoštujemo odločitve svojih ljubljenih in jim ne obrnemo hrbta zaradi svojih ranjenih čustev. Da preprosto smo, da obstajamo in jim stojimo ob strani. V drugem delu knjige pa sem spoznala, kako zelo pomembno je najprej skrbeti zase in za svojo dušo, saj bomo samo tako lahko funkcionirali tudi z ostalimi. Zdelo se mi je, da bo drugi del v bistvu Nežino doživljanje Anine diagnoze in slovesa, vendar v bistvu ni bilo tako. Res me je pozitivno presenetila tudi Nežina življenjska zgodba, ki ti ob lekcijah iz prvega dela da še nekaj dodatnih življenjskih lekcij. Sicer sem bolj človek znanosti, vendar še zmeraj verjamem v energije in moč misli, zato mi je bilo res lepo prebrati tudi Nežino zgodbo.
Vsekakor jo je vredno imeti na polici, lahko pomagaš sebi ali pa še komu drugemu z branjem te knjige. 

Naslovnica je res čudovita in lepo povzame tematiko v knjigi. Vsekakor ti ostane v spominu oziroma pade v oči na knjižni polici. 

"Ni smisel življenja v tem, da nam je vseskozi lepo in da gre vse kot po maslu. Ne dela vsega prav edino tisti, ki mu gre vse gladko. Ni edino pravičen tisti, ki na videz nima posebnih težav."

Knjigo lahko dobite pri avtorici Nataliji  ali na njeni spletni strani.  Kava s smetano je njena četrta knjiga, vendar vsekakor ne zadnja. Zanimiv pogovor z avtorico je naredila tudi Alenka. 

Hvala za recenzijski izvod!

Ocena: 4/5