J.S. Goldstein in S.A. Qvist: Svetla Prihodnost

 Zdravo!

Od založbe UMco sem prejela recenzijski izvod knjige Svetla prihodnost: Kako so nekatere države rešile podnebne spremembe, druge pa jim lahko sledijo. Že sama tematika me je pritegnila, saj sem poklicno bolj v naravoslovnih vodah. 
Pred kratkim sem brala tudi knjigo Mi smo vreme, ki govori o vplivih živinoreje na podnebne spremembe. Obe knjigi sta podobno napisani, saj navajata ogromno virov in predstavljata dejstva.


Ko knjigo vzamemo v roke, nas prvo poglavje draži s splošnimi podatki o podnebnih spremembah. Kaj nas čaka, če ne ukrepamo in kako bi lahko ukrepali. V knjigi se vse vrti okoli jedrske energije in razogličenja. Predstavljena so dejstva, zakaj je jedrska energija boljša od drugih oblik pridobivanja energije. Trik je v tem, da se pri radioaktivnem razpadu uporablja samo vodo za hlajenje, noben drug toplogredni plin pa ne gre v ozračje. Avtorja obdelata tudi vse možne pozitivne in negativne lastnosti ter prikaže primere dobrih praks (pa tudi slabih). Kot primer dobre prakse je v ospredje najprej postavljena Švedska, nato tudi Rusija in druge države. 
Knjiga postavlja na majava tla vse tiste, ki so proti jedrski energiji. Moje mnenje je večinoma takšno, kot ga predstavljajo v knjigi, le da sem skeptična glede avtorjevih predstavitev jedrskih nesreč kot nekaj nenevarnega. Če naredimo Cost-Benefit analizo lahko brez težav rečemo, da je jedrska energija varnejša kakor pridobivanje energije iz fosilnih goriv. Namreč v primeru jedrske nesreče (ki je kakor pri letalskih nesrečah, redke a šokantne) so posledice vidne takoj oziroma kmalu, pri izpustih termoelektrarn pa vsak dan dobivamo v ozračje ogromno trdih delcev, toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev zraka. Ti zelo vplivajo na zdravje, le da z velikanskim zamikom in mi tega ne opazimo takoj. V knjigi so predstavljene tudi države, ki se zelo bojijo jedrske energije in tako jedrske elektrarne nadomeščajo s tistimi na fosilna goriva. Zanimivi so podatki o odpadkih, stroških in onesnaženju.

"Jedrska elektrarna velikosti švedskega Ringhalsa bi na leto porabila le 3 tone goriva in proizvedla 3 tone odpadkov. Za primerjavo povejmo, da eletrarna na premog Janschwalde pokuri okoli 50.000 ton premoga na dan in proizvede prav toliko odpadkov!"

"Radioaktivni elementi imajo razpolovno dobo, po kateri se količina zmanjša na polovico. Če počakamo še enkrat toliko časa, jih je spet dvakrat manj./../ To pa na primer ne velja za premogovne odpadke - tako trdne kot plinaste -, ki še stoletja pozneje ostanejo enako strupeni kot na začetku, ko so se znašli v vodi ali zraku."

Vsekakor knjigo priporočam vsem, ki vas to področje zanima, bodisi ste za ali proti prehodu na jedrsko energijo. Vendar pa je treba tudi to knjigo, tako kot vsako (poljudno)znanstveno, kritično brati. Najbolje je, da o tem področju nekaj vemo že od prej. Saj veste kako pravijo, za vse kar verjamemo, lahko najdemo dokaz (še posebej na internetu). 

Ocena: 8/10

*Še nekaj dejstev o podnebnih spremembah*

Toplogredni plini so plini, ki povečujejo učinek tople grede. Torej sončni žarki, ki se odbijejo od zemljinega površja, ostanejo v atmosferi, saj jih molekule teh plinov zadržijo. Tako se ozračje segreva. Pod toplogredne pline spadajo ogljikov dioksid, metan, ozon, (di)dušikovi oksidi, (tudi) vodna para, fluorirane spojine ipd. Največji pokazatelj podnebnih sprememb je ogljikov dioksid. Koncentracija le tega se zaradi človekovih vplivov v ozračju viša kar 250x hitreje kot se je zaradi naravnih vzrokov v zadnji ledeni dobi. Več tega plina v ozračju pomeni višje temperature in posledično taljenje ledenikov, večji vremenski ekstremi, višanje gladine morja in tako naprej, vse je verižna reakcija. Ogljikov dioksid pri raztapljanju v vodi naredi vodo bolj kislo, kar ne odgovarja vodnim organizmom in uničuje koralne grebene. In še bi lahko naštevali.
Lahko bi pametovala, ampak ne bom :D Vsak ve zase, se mi pa zdi pomembno, da se posledic naših dejanj zavedamo vsi.

* Vir za podatke je knjiga sama in spletna stran NASA (https://climate.nasa.gov/). 


Kakšno pa je tvoje mnenje? Takoj sem za debato :D

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Romantični bingo 2024

Intervju z avtorico Mojco Rudolf

Samantha Young: Igra življenja in Pesem vetra