Cvetoča Japonska 5. del: Kyoto z okolico

V Kyotu sva si rezervirala 6 noči v bližini glavne železniške postaje. Na tej točki sva bila že malce utrujena, saj je bilo za nama že približno 12 dni potovanja brez nekega velikega počitka. Sedaj, ko gledam za nazaj bi si želela, da bi morda še 1 dan več ostala v Takayami in se sprostila v kakšnem Onsenu :) V vsakem primeru ne uspeš videt vsega, kar si želiš, ker je možnosti neskončno.

Kyoto se nama sicer ni najbolj posrečil, saj je en dan deževalo, vmes pa sva imela nekaj zdravstvenih težav. Ampak v redu, potegnila sva ven najboljše, kar sva lahko.

Ko sva prišla iz Okayame v Kyoto, sva si večer vzela na izi in oprala perilo v hotelu ter šla na večerjo blizu hotela. Naslednji dan pa je bil že čas za dnevni izlet do grada Himeji. Tu sva želela z dnevnimi izleti izkoristiti še zadnje dneve JR All West Area Pass (Himeji, Osaka, Kobe).

Himeji

Grad Himeji, znan tudi kot "grad bele čaplje", je najbolje ohranjen primer fevdalne grajske arhitekture na Japonskem in eden redkih originalnih gradov, ki so preživeli bombardiranja druge svetovne vojne, potrese in požare. Nahaja se v istoimenskem mestu Himeji. Leta 1993 je bil vpisan na UNESCO-v seznam svetovne dediščine kot sploh prvo območje na Japonskem. Kompleks sestavlja kar 83 stavb, vključno z obrambnimi stolpi, vrati in skladišči. Glavna stavba se dviga 46,4 metra visoko na griču, kar mu daje izjemno strateško lego. Večinoma je iz masivnega lesa. Zadnjo obnovo so končali leta 2015, za pomoč pri sestavljanju pa so si naredili maketo gradu z vsemi stebri. Ta je razstavljena na koncu ogleda gradu.

Vstopnica je bila približno 15 €, pridite zgodaj! Zaprejo že ob 17. ali 18. uri, zadnji vstop je mislim da ob 15. ali 16. uri. Za grad si vzemite vsaj 3 ure. Od železniške postaje do gradu je približno 15 minut hoje, takoj, ko stopite iz postaje, pa ga že lahko vidite.

Zanimivost: po vseh grajskih prostorih se sprehajaš bos! Dobiš tudi vrečko za čevlje. Najbolje, da si v poletnih mesecih s seboj vseeno prinesete nogavice, saj bosa ne bi hodila za vsemi temi nogami :D

Osaka

Osako sva si planirala kot dnevni izlet, saj naju poleg hrane nič drugega ni ravno dosti pritegnilo. Ko sva prišla na glavno železniško postajo sva ugotovila, da je mesto pravzaprav ogromno in da potrebujeva tudi Day Pass za njihov metro :D Prišel je nekje 2-3 € na osebo, tako da ni bilo prehudo.

Najprej sva se odpravila do gradu Osaka, si ogledala okolico, poiskala štampiljke in ulično hrano. Nato sva šla do Dontobori predela, kjer se vse dogaja.

Znamenitosti:

Dotonbori: Srce mestnega nočnega življenja. Gre za živahen predel ob kanalu, obdan z ogromnimi neonskimi tablami (slaven je tekač Glico Man) in mehanskimi maketami rakov in hobotnic na fasadah restavracij.
Grad Osaka: Eden najbolj znanih japonskih gradov. Čeprav je njegova notranjost sodobno prenovljena v muzej z dvigalom, je zunanjost veličastna, grad pa obdaja ogromen park, ki je spomladi priljubljeno zbirališče ob cvetenju češenj.
Shinsekai: Nostalgična četrt, zgrajena v začetku 20. stoletja po vzoru Pariza in New Yorka. Danes slovi po retro vzdušju, stolpu Tsutenkaku in ulični hrani.
Umeda Sky Building: Spektakularen nebotičnik z odprto opazovalno ploščadjo na strehi (Floating Garden Observatory), ki povezuje dva stolpa in ponuja 360-stopinjski pogled na celotno metropolo. (nasvet: raje iščite zastonj razglede :D)
Universal Studios Japan (USJ): Eden najbolj priljubljenih tematskih parkov na svetu, kjer najdete svetovno znani Super Nintendo World in The Wizarding World of Harry Potter.

Tukaj morate poskusiti, gyoze, okonomiyaki, takoyaki in razne ražnjiče. Gužva na Dontoboriju je neznosna, ulična hrana tukaj je pogosto "tourist trap". Najdite kakšno odmaknjeno ulico in hrano poskusite tam :)

Šla sva v nakupovalni center blizu Dontoborija, kupila znani Uncle Rikuro cheescake (cca 6-7 € za celega), kupila nekaj Pokemon kartic in darilce v Pop Martu.

Kobe

Za naslednji dnevni izlet je bilo mesto Kobe, ki je znano po govedini, pripravljeni na Kobo način (Kobe beef). Ima tudi zelo veliko pristanišče, ki je velik del mesta. Nisva želela ravno v Naro, saj naju ni vleklo.

Z vlakom sva prišla do glavne postaje v Kobe, nekaj časa sva še mogla hoditi do centra, ki je bližje morju. Ogledala sva si:

Kobe Harborland in Meriken Park: Živahno obmorsko okrožje z nakupovalnimi središči, restavracijami in ikoničnim rdečim stolpom Kobe Port Tower. Nočni pogled na osvetljeno pristanišče velja za enega najlepših na Japonskem.
Nankinmachi (Kitajska četrt): Ena izmed treh glavnih kitajskih četrti na Japonskem, polna barvitih ulic in stojnic z odlično ulično hrano. Tu sva šla tudi na kosilo v certificirano restavracijo s Kobe govedino.

Zanimivost: Če želite probati dražjo hrano, se splača poskusiti med kosilom, saj so cene nižje. Jedla sva v restavraciji s 8 mizami, predstavili so nam 6 kategorij Kobe govedine in izbral si svojo. Za kosilo sva skupaj plačala 130 €, jaz sem izbrala govedino 4. kategorije (cca. 20 €), partner pa govedino 2. kategorije (cca. 90 €). In res se je splačalo, najboljše meso, kar sem do sedaj probala. Vzela sva si tudi Kobe beef sushi.

Ob morju je tudi spomenik potresu, ki se je zgodil leta 1995.

Spominski park Meriken Park: Del pristaniške obale, ki jo je potres uničil, so namerno pustili natanko takšno, kot je bila po katastrofi – s pognanimi betonskimi ploščami in nagnjenimi uličnimi svetilkami. Danes je to Spominski park potresa v pristanišču Kobe (Kobe Port Earthquake Memorial Park), ki služi kot opomnik na moč narave in spoštovanje do žrtev.

V mestu je veliko evropskega stila in pridiha, saj so tukaj včasih živeli tuji trgovci in diplomati. Tudi pristanišče se vidi, pa zanimiva, futuristična arhitektura. Ob morju je mogoče opaziti tudi ogromne betonske oziroma železne pregrade, ki se dvignejo in zaprejo obalni del ob obsežnih poplavah. Znani so tudi po destilarnah sakeja.

Kyoto

Zadnja dva polna dni sva si vzela za raziskovanje Kyota. Ste vedeli, da je bil Kyoto včasih prestolnica Japonske?

Ker sva si vzela vse zelo na počasi, nama je bilo seveda premalo. Obiskala sva Fushimi Inari svetišče, Kiyomizu-dera, Arashiama gozd in okolico, Nishki market in stari del mesta. Žal sva veliko izpustila, tudi nekatere stare dele ulic, Golden Pavillion in Tea Ceremony. Tudi v bambusov gozd sva si želela iti v takšnega, ki ni toliko oblegan. Raje si poglejte templje in gozdove okoli tega glavnega.

Namig: Ne pozabite iti v Izakayo, tradicionalno japonsko "drinking restaurant". Tam se Japonci tudi sprostijo in so zelo glasni :) alkohol je sicer dražji, ampak hrana je odlična.

Znamenitosti:

Fushimi Inari Taisha: Svetovno znano šintoistično svetišče, slavno po poti, ki jo pokriva več kot 10.000 živahno oranžnih vrat torii, ki se vijejo skozi gozd navzgor po gori Inari. Šla sva do vrha, višje ko greš, manj ljudi je. Za slike je je čudovito, na vrhu pa ni kaj dosti za videt, le tempelj in molilnice.
Kinkaku-ji (Zlati paviljon): Zenovski tempelj, katerega zgornji dve nadstropji sta v celoti prekriti z zlatimi lističi. Odsev templja v ribniku sredi skrbno urejenega vrta je eden najbolj ikoničnih prizorov Japonske.
Kiyomizu-dera: Starodavni leseni tempelj, postavljen na pobočju gore brez uporabe enega samega žeblja. Ponuja čudovito leseno teraso z razgledom na celotno mesto in naravo, ki spomladi zacveti v češnjah, jeseni pa zažari v rdečih javorjih. Tukaj je tudi znana fontana s tremi fontancami za pitje za zdravje, ljubezen in akademsko prihodnost. Tudi slavni izziv za dvigovanje težkega debla je tukaj :) vstopnina je cca 2-3 €.
Arashiyama (Bambusov gozd): Čudovita naravna četrt na zahodnem robu mesta, kjer se lahko sprehodite med nepreglednimi vrstami visokega zelenega bambusa. Park in območje okoli gozda ob reki sta res lepa.
Gion: Tradicionalna četrt z lesenimi hišami (machiya), čajnicami in restavracijami. To je zgodovinsko središče kulture gejš (v Kjotu imenovanih geiko in maiko).Tukaj sva se sprehodila mimo na poti z Kiyomizu-dera. Tukaj sva kupila tudi viralni Mochi Mochi - drag in viralen, sva mislila, da ne bo ravno dober. No, najboljši mochi v mojem življenju :D
Čajna ceremonija: V starih čajnicah četrti Gion ali okoli templjev se lahko udeležite tradicionalne priprave in pitja pravega zelenega čaja matcha. Rezervacija je potrebna lahko tudi 2 tedna v naprej. Ker nisva planirala, nisva dobila :D
Tržnica Nishiki: Znana kot »kuhinja Kjota«, je več stoletij stara ozka ulica, polna stojnic, kjer lahko poskusite unikatno lokalno ulično hrano, sušene morske sadeže, sake in japonske sladice. To je postal po Covidu bolj "tourist trap", ker ni več nekih lokalnih ponudnikov, samo za denar se jim gre, domačine so po Covidu izrinili. Tukaj sva se samo skozi sprehodila, nato pa šla v bližino na odlične japonske puhaste palačinke in matcho. Na mizo sva čakala 30 minut :D