Simona Hamer: Cimra

 Z veseljem sem pričakovala še tretji roman drugega letnika zbirke Razmerja. Že na predstavitvi vseh knjig me je pritegnila in komaj sem čakala njen izid. 

Na začetku spoznamo Mirno, doktorsko študentko, ki "štuka" po fakulteti zaradi lenobe moških profesorjev in hkrati še vodi turiste po Ljubljani. Seveda išče še žensko cimro, ker jo je njena kolegica in cimra Laura popihala v Berlin. Namesto mirne ženske cimre dobi mimo svojih avdicij kubanca Carlosa, vročega jazz kitarista, ki bi študiral v Ljubljani. Najprej gre Mirni strašansko na živce, saj ne pospravlja za seboj in moti njen življenjski ritem v stanovanju. Kmalu med njima poskoči iskrica in kot prava najstnika se začneta zabavati. Kaj bo na koncu iz te romance in ali bo Carlos ostal v Ljubljani za študij? Na rezultate sprejemnih izpitov čaka celo večnost in do takrat je samo na turistični vizi. Na drugi strani pa Mirna zaključuje doktorat in upa na vsaj približno redno zaposlitev na fakulteti.

Zgodba me je pritegnila predvsem zaradi aktualne problematike; najemniška stanovanja, mladi odrasli brez normalnih možnosti za nakup nepremičnin, prekarnost v akademskem svetu, večvrednost moških akademskih kolegov, rasizem, nesprejemanje tujcev, delo na črno in še in še bi lahko naštevala. Avtorica je v nulo opisala aktualne problematike za mlajše odrasle. Poglavja so ravno prav dolga, opremljena z luštnimi naslovi in vsebujejo ključne dogodke brez, da bi avtorica dolgovezila ali pa da zgodba ne bi delovala povezana.

"Medtem ko na krožničke razporeja pecivo, ki ga je mama spekla že včeraj in bojda ni najbolj ratalo, pomisli, da je Carlos res zelo drugačen. In da je to mogoče čisto okej."

Stil pisanja mi je bil všeč, zelo primeren za mlajše odrasle, a verjamem, da bi moja mama imela težave ob branju sporočil, čustvenčkov in angleških besed. Morda je bila Carlosova in Mirnina kemija močna, a ljubezenska zgodba na koncu malce mlačna. Sicer sem vedno navajena brati neke popolne ljubezenske zgodbe, ki v realnosti niti približno niso takšne, zato se mi je morda vse skupaj zdelo malce mlačno. Ni nobenega dramatiziranja, komunikacijskih ovir ali drugih ljubezenskih spodrsljajev, ki so po navadi v romancah pompozno opisani. Konec je odprt in bi si res želela nadaljevanja, izgleda skoraj kot, da so mogli roman skrajšati zaradi omejitve strani. Opazila sem tudi nekaj tiskarskih napak, ki so me glede na renome založbe presenetile.

Vsekakor luštna zgodba, ravno prav humorna, a po drugi strani resna ter z aktualno problematiko. Avtorici je tudi zelo dobro uspelo opisati intimne prizore, ki v slovenščini ne zvenijo niti približno nerodno. 

Hvala Cankarjevi založbi za recenzijski izvod, knjigo lahko dobite tukaj! 

Ocena: 4/5