Uroš Ahčan: Skalpel

 Z Ahčanovimi knjigami sem se prvič spoznala med študijem, kjer se brala njegovo Prvo pomoč, kasneje pa še debelejšo Prvo pomoč za bolničarje. Že takrat so me prikazi primerov res pritegnili in komaj sem čakala, da med snovjo pridem do primera.

Tudi tokrat me ni razočaral. Všeč so mi knjige iz realnega sveta zdravstva, tako kot so Župančičeva Življenje v sivi coni in Kayeva Tole bo bolelo. Ahčan začne pripoved z dnevnikom mladega kirurga, ki je bil objavljen tudi v Delovi sobotni prilogi. Prikaže nam veliko odrekanja v družini, neprisotnost pri vzgoji otrok ipd. 

Nato nadaljuje z realnimi krutimi in manj krutimi primeri, ki so se mu vtisnili v spomin. Vmes prikazuje tudi realnost javnega zdravstva; življenje brez pavze, brez toplega obroka in počitka. Sicer tudi sam poudarja, da bi lahko zavrnil veliko dodatnega dela, a se mu zdi, da je znanje potrebno predajati naprej.

Nato so sledili zapisi, ki nam prikazujejo lepe in tudi manj lepe strani zdravstva in konkretno kirurgije, s katero se Ahčan ukvarja. V krajših poglavjih so strnjene njegove misli in anekdote, ki so se pojavljale v času dela.

Na koncu pa spremljamo še tritedenski dnevnik izkušenega kirurga, ki ima sicer manj natrpan urnik kakor mlad kirurg na začetku, a vseeno se srečuje z utrujenostjo, odrekanji in pomanjkanjem hrane.

prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije se ukvarja predvsem z rekonstrukcijo delov telesa po poškodbah, nesrečah in boleznih. Poleg dela v javnem zdravstvu in izobraževanju je ustanovil tudi privatno kliniko Juventina. Poleg zahtevnih operacij predava na kongresih, uči na Medicinski fakulteti, je mentor in član komisije specialističnih izpitov, piše pa tudi knjige.

Knjiga nam da lep prikaz blišča in bede javnega zdravstva, želji korporacij in zavarovalnice po denarju, necenjenosti zdravstvenega kadra in pomanjkanju vsega, kar si lahko zamislimo. A uspešne zgodbe so vsaj delček plačila zdravstvenim delavcem. Všeč mi je bilo, da je z velikim spoštovanjem predstavil tudi druge zdravstvene delavce, kot so strežnice, medicinske sestre in instrumentarke (pišem v ženskem spolu, ker so večinoma ženske :)). Prizna tudi nekaj svojih vzvišenih misli in se med pisanjem dejansko zaveda svojih misli in jih razloži. Lepo prikaže tudi zavedanje, da lahko zaradi takega nezdravega načina življenja zboli, kakor se je to zgodilo njegovim kolegom.

Vsekakor je vredna branja, tudi sedaj med zdravniško stavko. Lepo nam odpre oči in pokaže, da so krivec za naše težave v zdravstvu v bistvu zakoni za cene storitev iz prejšnjega stoletja in ZZZS, ki za cene storitev dejansko določi in plača pol manj, kakor bi morala biti storitev vredna glede na material in delo. Na žalost se situacija ne bo izboljšala, dokler ne uredijo finančnih zadev in odstranijo pijavke, ki se hranijo preko teh sistemov že na začetku, preden denar sploh pride do bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.

Pika na i so bile QR kode s posnetki, na katerih smo lahko nazorno spremljali predstavitve primerov, poklicev in drugih situacij. Posnetki so kratki, lični in profesionalno narejeni. Vse pohvale!

Tudi poglavja so bila krajša, torej sem lahko knjigo vmes tudi odložila brez, da bi prekinila tok misli posameznega primera.

Ocena: 5/5

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Romantični bingo 2024

Intervju z avtorico Mojco Rudolf

Samantha Young: Igra življenja in Pesem vetra