Shirley Jackson: V hiši med hribi straši

Za knjigo V hiši med hribi straši avtorice Shirley Jackson sem prvič slišala pri bralnemu klubu Mi beremo. Napisana je bila leza 1959. Sicer me starejše knjige ne zanimajo preveč, a ta je pritegnila mojo pozornost. Po knjigi sta bila posneta tudi dva filma in serija.

Zgodba je postavljena v staro, zloveščo in škripajočo hišo, kamor dr. Montague povabi tri neznance v namen preiskovanja domnevnih paranormalnih pojavov v hiši. Nekaj časa naj bi živeli v hiši in si zapisovali vse, kar bi se nenavadnega zgodilo. V hiši so poleg doktorja tudi Luke, dedič hiše, zasanjana Eleonor in živahna Teodora. Kasneje se jim za nekaj dni pridružita tudi doktorjeva žena in njen prijatelj Arthur. Hiša "se spravi" prav na Eleonor. Najprej se začnejo pojavljati napisi z njenimi imeni, nato še čudni zvoki in Eleonorino čudno obnašanje, kakor bi jo hiša obsedla. 

"Slišala je, kako je melodija zamrla, in začutila lahen piš, ko so se ji koraki približali in je nekaj skoraj oplazilo njen obraz. Morda je na licu zaslutila rahel vzdih. /.../ Nihče ga ni slišal, se je vzradostila, nihče ga ni slišal razen mene."

Velja za klasiko grozljive gotske proze 20. Stoletja. Grozljivi roman temelji prevsem na pripovedih izročil in tradicij, ki večinoma govorijo o smrti, posmrtnem življenju in zlu (povzeto po @mi.beremo).

 

"Hiša je bila zlovešča. Zmrazilo jo je, v njene misli pa so same od sebe privrele besede: hiša med hribi je zlovešča, sprevržena je, pri priči se spravi stran od tod."

Po mojem mnenju je kar moderno napisana in zato nisem imela težav pri branju. Na začetku me zgodba ni potegnila, ker še ni bilo nekega dogajanja, proti koncu pa sem kar letela čez zgodbo. Sicer je zanimivo, kako imajo liki različne predstave v svojih glavah, med seboj se pogovarjajo vendar se ne poslušajo. Ves čas poskušajo pojave razložiti s fiziko, vendar kmalu več ne vejo, na katero vedo se še lahko izgovarjajo saj se dogajajo vedno bolj čudne stvari. Vsekakor jo je vredno prebrati, že zaradi občutka rahle groze med branjem. Na koncu gre sicer vse hitro navzdol v zaključek, kar me je malce presenetilo. Vmes je bilo kdaj tako napeto, da sem želela zakričati skupaj z Eleonor ali Theodoro.

Ocena: 4/5

Hvala LUD Šerpa za recenzijski izvod!