Laura Imai Messina: Telefon v vetru
Oj!
Telefon v vetru je roman italijanske pisateljice Laure Imai Messina, ki je letos izšel pri Založbi Vida. Avtorica se je rodila v Rimu, pri 23. letih pa se je preselila na Japonsko, v Tokio. Doktorirala je iz primerjalne književnosti. Roman Telefon v vetru je bil izdan v italijanščini in sicer z naslovom "Quel che affidiamo al vento" na začetku leta 2020. Preveden je bil v več kot 20 jezikov.
Iz Slovenskega knjižnega sejma 2020 so pri založbi objavili tudi pogovor na temo knjige.
Zgodba govori o Yui, ki je v cunamiju marca 2011 izgubila mater in hči. Težko se sestavlja skupaj. Nekega dne v službi na radiu poslušalec pove za kraj, kjer se lahko pogovarjaš s s svojimi ljubljenimi, ki so pokojni. Na vetrovnem griču Ocuči stoji Bell Gardia. Na vrtu stoji telefonska govorilnica, v njej pa telefon, ki ni povezan na omrežje. Veter na vrtu konstanto piha in s seboj nosi besede svojcev in pokojnih.
Na svoji poti Yui spozna tudi Takeshija, ki je izgubil ženo. Ob tej izgubi njegova hči Hana preneha govoriti. Po obisku govorilnice pa deklice začne ponovno govoriti. Yui ob vsakem obisku vrta uživa v sprehajanju po njem, vendar nikoli ne stopi v govorilnico. Ni še pripravljena. S Takeshijem se zbližata in na svoji poti žalovanja spoznata veliko obiskovalcev Bell Gardie, vsak pa ima svojo zgodbo.
Na koncu se v pričakovanju tajfuna Yui odpravi do Telefona v vetru, da bi ga zavarovala. Ji to uspe?
Knjiga me je vlekla k sebi kar nekaj časa in končno sem jo vzela v roke. Njena čudovita naslovnica me je vsekakor prepričala že na prvi pogled in otip. Zgodba je sprva pretresljiva, potem pa se odpre upanje, ljubezen in osebnostna rast. Čudovita zgodba o bolečini, prebolevanju in ljubezni mi je dala misliti. Branje se mi je malo vleklo, vendar ne zaradi knjige. Po mojem sem imela mini bralno blokado. Avtorica ima v rokavu polno okrasnih pridevnikov, njen jezik je bogat. Zgodba skozi kratka poglavja skače po protagonistkinih mislih in prikazuje dogodke iz sedanjosti in preteklosti. Veliko je japonskih besed, na koncu pa je tudi slovarček. Morda bi mi bilo lažje, če bi bile besede prevedene sproti v opombi.
Knjiga je vsekakor vredna branja in shranila si jo bom. Ob trenutkih žalovanja in predelovanja izgube je ta knjiga zdravilna. Med branjem življenje dobi nek nov pomen, nanj začnemo drugače gledati.
"Dovolj je bilo sprijaznjenje z dejstvom, da telesni stik ni bil možen, da spomin lahko sam zapolni luknje, da se veselje do ljubezni ne osredotoča na prijemanje, temveč zgolj na dajanje."
Hvala Založbi Vida za recenzijski izvod!
Ocena : 4/5
Komentarji
Objavite komentar