Intervju z avtorico Mojco Rudolf

 Oj!

Danes ti predstavljam še eno slovensko avtorico, in sicer Mojco Rudolf. Sama sam najprej zasledila njeno zadnjo izdano knjigo Zmenki, vendar pa jih je skupno izdala kar 18. Piše za otroke, mladino in odrasle. 

1. Kako bi se opisali v petih besedah?

Pozitivna. Optimistična. Intuitivna. Empatična. Ustvarjalna.

2. Kdaj ste dobili idejo, da bi začeli pisati in zakaj?

Mislim, da ideje ne dobiš kar tako. Želja po pisanju tli nekje v tebi in če jo imaš, prej ko slej izbruhne in zgodbe, ki se skrivajo v tebi, se želijo roditi. Začela sem pred dolgimi leti s pisanjem ljubezenskih zgodb za revijo Ljubezenske zgodbe. Ena od teh zgodb je nato prerasla v knjigo in tako se je zgodba mojega pisanja začela. Po dveh knjigah za odrasle sem se povsem posvetila mladinskim romanom, kasneje pa tudi odraslim z zbirko Dobro jutro Hollywood. Izšla pa je tudi slikanica. A vendar, če bi se morala opredeliti, bi se opredelila za mladinsko pisateljico.

3. Vaš slog je zelo raznolik. Katere knjige vse ste že napisali? Moram priznati, da so Zmenki vaša prva knjiga, za katero sem slišala.

Uf, kar 18 jih je, in še nekaj angleških na Amazonu. Pet del je za odrasle, ena je slikanica, dvanajst pa je mladinskih romanov. Prvi mladinski romani so bili zbirka Zelenci, štiri knjige, ki so izšle pri založbi Karantanija, nato pa sem prešla k založbi Genija, ki je izdala zbirko .SI, meni zelo ljubo knjigo Prerokba ter slikanico Strahopapec Bubi. Zmenki so prva knjiga, ki sem jo izdala v samozaložbi.

4. Vaš mladinski roman Zmenki v ospredje postavlja življenje najstnika Simona in njegovo srečevanje z Ivanom Cankarjem. Kje ste dobili idejo za tako zgodbo?

Mladim sem želela približati tega pisatelja, na način, da bi ga sprejeli drugače kot tega, ki ga morajo brati v šolah. Želela sem ga prikazati kot nekoga, ki je ravno tako imel težave kot jih imajo oni, da je prav tako naredil kakšno neumnost, zaradi katere se je tako obremenjeval, da je o njih moral napisati knjige. Prav tako sem hotela prikazati razliko med nekoč in danes; o tem, da nekatere stvari ostajajo več čas enake, da pa je svet danes neprimerno lažji, kot je bil. In nadvse pomembno: zelo poudarjam ljubezen do slovenske besede in da to, da lahko govorimo slovenski jezik, sploh ni tako zelo samoumevno in bi ga ravno zato morali ceniti veliko bolj, kot ga. Ideja je prišla zelo nenadoma, pa vendar je trajalo, da se je knjiga napisala, saj sem najprej leto dni posvetila branju Cankarjevih knjig, pisem in biografij o njem, da sem spoznala, na kakšen način ga želim predstaviti. Prav tako je bilo zelo težko vkomponirati dogajanje na način, da bi se vklopilo skupaj s Cankarjevi deli. Mislim, da mi je uspelo 😊, tudi odzivi na ZMENKE so odlični!

5. Ste želeli z njo doseči zgolj mlade ali tudi odrasle?

Definitivno je to roman za vse generacije. Zelo veliko odraslih je že prebralo ZMENKE in prav vsi so mi komentirali, da so si zaželeli, da bi v roke vzeli kakšen Cankarjev roman. Kar je neprecenljivo, saj je moj namen knjige s tem dosežen. Prav tako se je luštno spomniti, kako zelo zaljubljeni smo bili v najstniških dneh in kakšne traparije smo počeli zaradi tega. Odrasle bralce pa prav tako malce zbodem s primerjavami med danes in nekoč; enostavno mi je dovolj stokanja okoli tega, kako je hudo in v ogledalu pokazati čase, ko na voljo ni bilo tehnoloških pripomočkov, ki nam lajšajo življenje in bi zato morali biti veliko bolj hvaležni, da živimo v današnjem svetu in ne včerajšnjem.

6. Zakaj se vam zdi pomembno, da opozarjamo na pomembnost slovenske besede?

Slovenske besede se izgubljajo, vse več je popačenk, okrajšav, tujk in anglizmov. V ZMENKIH lahko preberete, da včasih šole v slovenskem jeziku niso bile samoumevne, večina univerz je bila v nemškem jeziku. Zakaj torej ne bi bili ponosni na slovensko besedo; na to, da smo uspeli ohraniti svoj jezik in kljubovati vsem, ki so nas hoteli zatreti? Zakaj bi dopustili, da jezik izgine v poplavi večjih, močnejših? Smo majhen narod z velikim srcem. Bodimo ponosni. Tudi in predvsem na svoj lastni jezik.

7. Moja najljubša zvrst knjige so romance in tudi večina mojih bralcev jih bere. Ali pripravljate v bodoče kakšen ljubezenski roman?

Še največji približek ljubezenskim romanom je zbirka DOBRO JUTRO HOLLYWOOD. Pa vendar so v tej zbirki tudi skrivnosti, spletke, nenavadni zapleti in naključja. Ker se v svojih knjigah poigravam z drugačnostjo, ali v vsebini ali obliki ali nenavadnih preskokih. Tako da trenutno klasičnega ljubezenskega romana nimam v planu. Napisan imam še en mladinski roman, v delu je pa še en roman za odrasle, tako poseben, da se še nisem odločila, v katero kategorijo bi pravzaprav sploh lahko sodil. Imam pa res do polovico napisan roman za odrasle, tudi o zmenkarijah, in sicer spletnih, vendar se še plete in ni prepričan, ali bi se napisal ali ne. Morda pa. Se mi zdi, da se takšni romani precej berejo in bi znal imeti dobro tržno nišo.

8. Še posebno v času epidemije se je razvilo spletno predstavljanje knjig in knjižni blogerji prihajamo v ospredje. Kakšno mnenje imate o tem?

Odlično! Pohvalno! Res je, da sem vas začela spremljati precej več v zadnjem času, a sem vseeno uspela ugotoviti, da ste vnesli v slovenski knjižni prostor precej svežine. Imate odlične recenzije, ki jih z užitkom preberem in verjamem, da marsikdo vzame knjigo v roke ravno po vaših mnenjih, predlogih, kritikah. Se zelo angažirate tudi na še ne poznanih področjih, ustvarjate vedno nove izzive, nikoli vas ni 'dolgočasno' spremljati. Resnično upam, da se vam povrne ves vaš trud, ki ga vlagate v nas, pisatelje, in v knjige.

9. Še eno težko vprašanje 😊 Katere so vaše najljubše knjige (max 5)?

Najlažje vprašanje, saj ogromno berem 😊.

Tri knjige so mi dale največ v razmislek in mi še vedno:

John Penberthy: Medena dolina: knjiga, ki naj bi bila pravzaprav pravljica, a to ni. Je knjiga, ki ti spremeni mišljenje. Mislim, da sem kupila vsaj pet teh knjig in jih podarila.

Richard Bach: Iluzije

Anthony De Mello: Zavedanje

V zadnjem času pa naravnost obožujem Fredrika Backmana: Mož z imenom Ove mi je najljubša, pa tudi vse ostale njegove so nekaj najlepšega, kar sem kdaj brala.

10. V Sloveniji imamo veliko nepoznanih avtorjev, ki pišejo žanrsko literaturo. Kateri slovenski avtorji so vam najbolj pri srcu?

Res je. Samo v zadnjih nekaj letih je vzniknilo ogromno število novih avtorjev, sploh teh, ki izdajajo v samozaložbi. Trudim se, da bi jih spremljala kar se da največ, toda pri tem gre res tako: če te ne poznajo, za tvojo knjigo ne morejo vedeti in najverjetneje je kakšna čisto po krivici spregledana. Sama pa sem se namenila, da najdem biser med novejšimi in še ne znanimi slovenski avtorji…

Od novejših sta me res presenetila Janez Dolinšek s knjigo Daleč od blizu, ki je odličen potopis in je njegova knjiga prav vredna nakupa; ter Sabina Štrubelj, ki zelo dobro piše in me spominja na irske pisateljice.

Drugače pa mi je najljubša slovenska knjiga Ukradeno sonce,  avtorja Zorana Šteinbauerja, ker tako lepega slovenskega jezika, toliko neverjetnih besednih zvez in prispodob nisem našla še v nobeni knjigi. Veličasten roman, prav res. 

Hvala!