Jure Godler: Casino Banale

 Zdravo!

V recenzijo sem prejela novi roman Jureta Godlerja, Casino Banale. Po tragikomični drami Predsednikova norost, je avtor napisal tudi tole vohunsko satirično kriminalko. 

Jure Godler je slovenski komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in še mnogo drugega. Jureta morda poznate iz letošnjega Miljonarja.

Spencer S. Spencer je angleški MI6 agent, premeščen v Slovenijo in skupaj s partnerjem Filipom Novakom sta tajna agenta na Sovi. Kljub njunim stalnim spodrsljajem se ti prikupita. Po njunem zadnjem spodrsljaju v Egiptu je Spencer premeščen nazaj v Anglijo, Novak pa suspendiran. Ker želita še zadnjič pred Spencerjevim odhodom nazdraviti in se posloviti, se odpeljeta na slovensko obalo, kjer pojesta dobro večerjo in veliko spijeta. Po tragičnem obisku portoroškega casinoja vzameta še mamila in se odpeljeta do zdravilišča za moške Adonis. Po policijski raciji pristaneta v zaporu. Od tam gre vse samo še navzdol.  Spencer pobegne med prisilno vrnitvijo v London, Novaka pa zapusti žena. Medtem ugrabijo predsednika in išče ga cela država. Spencer sumi, da bi bilo to lahko povezano z Jakobom Hauserjem, poslovnežem in mogotcem, ki ima v lasti večino slovenskih podjetij. Sedaj jih hoče prodati kriminalcem na Balkanu in samo razprava s predsednikom bi to lahko preprečila. Predsednik je ugrabljen in Spencer si želi na lastno pest priti temu do dna. Na poti do konca zgodbe Spencer in Novak doživita vrsto tragikomičnih zapletov, ob katerih se boste nasmejali.

"Počutil se je ujetnika svojih spominov ter sužnja lastne pesimistične prihodnosti in to ga je delalo globoko nesrečnega."

"A tale sesalec bi radi, da vozim?" - Novak o električnemu BMW i3

V zgodbi vidim veliko primerjav z realnim slovenskim obnašanjem in stanjem v državi. Jure to opisuje kot tragikomično, velikokrat sem se ob prigodah zasmejala. Vendar ene situacije še zdaleč niso tako smešne. Zapleti so komični, tem sledijo še hujši razpleti. Zanimivi so mi bili prizori iz obale, saj sem iz tukaj doma. Nekateri opisi krajev so bili drugačni, kar mi je bilo zanimivo, saj je avtor vpletel tudi nekaj svoje domišljije. Zgodba se odvije v 3-4 dneh, tretjeosebni pripovedovalec tako pripoveduje dogodke, ki se dogajajo ločeno a hkrati.
Opisovanje je zelo besedno bogato, z zanimivimi primerjavami in prispodobami. Tako knjigo vsekakor priporočam za sprostitev in odmor med kakšnimi težjimi.
Žal mi je bilo, da se je knjiga v zadnjih dveh poglavjih tako hitro končala, kot da bi nekdo odrezal zgodbo. Skozi celoten roman sem kar plavala med poglavji in besedno nasičenimi opisi, ki so mi kar ustrezali. Na koncu pa je šlo hitro vse navzdol proti koncu. Morda je to kakšen namig za nadaljevanje? :D

Zanimiv intervju z Juretom lahko najdete pri Booknjigi :)

Ocena: 4/5