Boštjan Videmšek: Plan B

 Oj!

V recenzijo sem od založbe Umco dobila knjigo slovenskega novinarja Boštjana Videmška, Plan B. Zmagala je na izboru za knjigo leta Slovenskega knjižnega sejma 2020. Na voljo je tudi v angleškem jeziku.

Avtor knjige, novinar Boštjan Videmšek se je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem podal na pot okoli sveta, da bi našel rešitve za podnebno krizo oziroma dobre prakse, ki so že uveljavljene. Knjiga je razdeljena na dva dela, v prvem so predstavljene dobre prakse spopadanja s podnebno krizo, v drugem delu pa je predstavljeno pridobivanje litija za litij-ionske baterije skupaj z električno mobilnostjo. 

Prvi del:

• Tilos, Grčija: Prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju
• Škotska: Plima, valovi in veter
• Islandija: Geotermalna prihodnost
• Avstrija: Modelna skupnost Güssing
• Norveška: Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida
• Švica: Lovljenje ogljikovega dioksida neposredno iz ozračja

Drugi del:

• Bolivija: Litij, nafta 21. stoletja
• ZDA: Litijska mrzlica
• Kitajska: Prihodnost je zdaj
• Norveška: Električna (r)evolucija

"Podnebna kriza je namreč velika, celostna, vseobsegajoča vojna. Vojna človeštva proti človeku. Vojna človeštva proti novim generacijam. Vojna človeštva proti živalskemu svetu. Vojna človeštva proti celotnim ekosistemom. Vojna človeštva proti planetu, ki nas gosti. Vojna človeštva proti ravnovesju, (so)bivanju, prihodnosti. Zločin človeštva in zločin proti človeštvu - in človečnosti." -Boštjan Videmšek

Knjigo sem brala s precejšnjo skeptičnostjo, ker veliko vem iz tega področja. V prvem delu so realno predstavljeni primeri s plusi in minusi ter na poljuden način opisane tehnologije. To mi je bilo zelo všeč, saj se veliko ljudi zaradi neznanih izrazov obrne stran in odneha z raziskovanjem teme. Pri obvladovanju podnebnih sprememb je ključno, da delujemo s prebivalstvom.

Tudi pri opisovanju litijske mrzlice avtor našteje realne pluse in minuse. Elektrifikacija je pozitivna in tudi negativna. Za izdelavo baterij kazimo pokrajino, saj iščemo redke kovine (litij, kobalt- izkoriščanje otroške delovne sile v Demokratični republiki Kongo pod neznosnimi pogoji). Seveda ni vse tako zeleno kot izgleda. Ali smo res okolju prijazni z električnimi avtomobili? Ja, če ta elektrika pride iz obnovljivih virov in ne iz termoelektrarne. Če pride energija iz premoga si preprosto mečemo pesek v oči. In to avtor tudi izpostavi. Tudi obnovljivi viri niso popolni, za izgradnjo hidroelektrarn uničimo brežine rek in vodne ekosisteme. Ampak pri računanju vsega tega gledamo, kaj naredi manj škode (Cost-Benefit analiza). Ali bomo raje gledali, kako se Zemlja segreva zaradi ogljikovega dioksida, ali bomo raje posodobili rudnike litija in jih naredili okoljsko nevtralne?

Veliko je za premisliti.

"Čudovit razgled in plan B, ki se nama je izpisal in izrisal pred utrujenimi očmi, ki so tam zunaj preprosto videle preveč, da jih ne bi skelelo tudi ob čisti lepoti, mi ni dovoljeval prevelikih dvomov in cinizma." -Boštjan Videmšek

 

Če se zanimate za okoljsko tematiko, toplo priporočam branje knjige. Tudi za nevešče v znanstvenem jeziku je knjiga primerna, saj vse predstavi poljudno. Fotografije so dih jemajoče in velikokrat med branjem sem jih tudi pogledala. 

Ozavestiti moramo to, kar je v prihodnosti neizbežno. Spremembe podnebja in tudi življenja na Zemlji. A dokler ne bomo čutili posledic, na žalost ljudje ne bodo verjeli.

Ocena: 5/5

Kaj vi mislite o rešitvah? So smiselne in boljše kot je trenutno stanje?