Tadej Golob: Jezero

 Zdravo!

Kriminalke nikoli niso bile moja zvrst, a sem se vseeno odločila, da preberem tole slovensko kriminalko. Serija je na RTV SLO dobila kar nekaj kritik, kljub temu pa sem si obljubila, da jo bom enkrat prebrala. In moram reči, da sem se navdušila nad kriminalkami! Kar potegnilo me je v knjigo in 520 strani sem pogoltnila v treh dneh. 

Zgodba se začne s praznovanjem novega leta Tarasa in njegovih znancev v koči v Bohinju. Na poti nazaj v Ljubljano v snežnem metežu z Alenko srečata policista, ki sta bila poklicana na kraj umora. Gola ženska brez glave. Ker se je višji kriminalistični inšpektor Taras po naključju znašel na kraju zločina, primer nato tudi prepišejo njemu. Preiskovalci tavajo v temi, saj ne morejo ugotoviti, kdo je ženska. Nato se pojavi še eno truplo dekana Biotehniške fakultete. Za tega kmalu ugotovijo, kdo ga je ubil. A pojavi se še tretje truplo v jezeru in nikakor ne morejo ugotoviti, ali so med seboj povezana. Na koncu pa se Tarasu in njegovi ekipi le uspe prebiti skozi vse uganke in spletke, zaradi katerih so se zgodili umori.

Zgodba je zelo "twisted", kar mi je bilo všeč. Čeprav se v primerih na začetku ne napreduje dosti je branje zelo zanimivo, saj avtor ves čas pušča neke drobtinice sledi. V zadnjih tridesetih straneh pa se primer začne reševati bliskovito hitro. Vse, kar nam je bilo po koščkih nametano v celi knjigi, lahko na koncu ob pogledu nazaj zložimo skupaj. Avtor nam je tako mojstrsko podal koščke sestavljanke, katere lahko na koncu sami postavimo v celoto in smo tako tudi sami malo detektivi.

Zanimivo mi je bilo to, da sem med branjem drugih ocen na Goodreadsu zasledila kritike na račun seksistične obravnave žensk v knjigi in drugih tradicionalnih prepričanj. Veliko je bilo govora tudi o dolgočasnosti zgodbe in izkrivljenosti glavnega karakterja. Morda res nisem nekdo, ki bi lahko ocenjeval kriminalke, saj je bila to moja druga oziroma tretja. Ampak! Jaz sem dobila občutek, da je avtor skozi glavne junake želel predstaviti tudi sodobne družbene probleme in jih na nek način kritizirati, kar se pa pogosto zasledi v mnogih knjigah. Zato ni potrebe, da bi bil bralec jezen na avtorja, ker je glavnega junaka naredil kot "grešnika" ali pa zaradi njegovih izjav. Še vedno so ženske v knjigi predstavljene kot izobražene in sposobne. Tako da sigurno ni treba družbeno kritičnih opisov vzeti za slabe. Morda pa avtor s temi želi kaj sporočiti :)

Veliko je tudi skakanja med preteklimi in trenutnimi dogodki med junakovim pripovedovanjem, kot da se sam spominja, kako je bilo v preteklosti. Veliko je tudi misli in notranjih razdvojenj glavnega junaka. Malo me je begalo tudi pripovedovanje v tretji osebi, saj ga nisem navajena. 

Se pa pozna, da je knjiga kar priljubljena, saj sem iz knjižnice dobila skorajda razmrcvarjeno 😂

Vsekakor bom prebrala tudi nadaljevanja in komaj čakam, da jih dobim v knjižnici :)

Ocena: 10/10