Jana Vagner: Pandemija

Ojla!

Verjetno smo že vsi siti česarkoli o karanteni, virusu, razkuževanju in distanci. Ampak res me je mikala ta knjiga, za katero se vrstijo številne pohvale. Pandemija je roman ruske avtorice, ki fiktivno opisuje čas karantene med epidemijo smrtonosnega respiratornega virusa. 

Anja skupaj s svojim možem Serjožo in sinom Mišo živi v okolici Moskve. Mesto kmalu po izbruhu bolezni zaprejo v karanteno in noben več ne more vanj. Noben karantene ne vzame resno, dokler se situacija z obolelimi ne poslabša do te mere, da se tudi oblasti umaknejo. Anjina družina se odloči zbežati skupaj s svojimi sosedi na sever, kjer jih ob finski meji čaka hišica ob jezeru. A na poti jih čaka veliko ovir, lačnih ljudi, barikad, odrekanj in stisk. Jim bo uspelo priti do jezera? Kakšne pripetljaje doživljajo na poti?

Knjiga me je takoj potegnila vase. Na začetku sem dobila preblisk, da je vse tako kot pri nas na začetku karantene. Kot da gledam ljudi okoli sebe. V bistvu knjiga ne da poudarka na to, kakšen virus je in kako se spopadajo z njim. Rdeča nit zgodbe je pobeg iz mesta na sever, kjer se ne bi mogli okužiti. Zgodba in zapleti v njej so odlični. Stil pisanja vleče k branju, vendar me je razvlečenost zgodbe zaustavljala. 

Všeč mi je bilo to, da zgodba vsebuje tudi veliko razmišljanja glavne junakinje in njeno spopadanje s težavami. 

Zmotilo pa me je to, da knjiga nima poglavij. V bistvu je vse eno dolgo poglavje z vmesnimi prekinitvami (tri pikice). To me moti, saj se potem ne morem normalno zaustaviti med branjem. Prav tako se mi je knjiga od sredine naprej zelo vlekla, na koncu pa hitro končala. Razočaralo me je to, da je knjiga brez konca. No, kasneje sem ugotovila, da obstaja tudi drugi del, ki pa žal ni (še) preveden v slovenščino. 

Vsekakor bi jo rada prebrala, saj me zanima nadaljevanje.

Ocena: 7/10