Jaka Tomc: Pokanje mehurčkov
Zdravo!
Tokrat je na vrsti objava o knjigi, ki sem jo dobila od založbe Proksima kot recenzijski izvod. Zelo sem si želela prebrati knjige Jake Tomca, še posebej po pohvalah za knjigo Androidi čutijo v barvah. Vsekakor jo morem prebrati. Poglejte si tudi ostala avtorjeva dela na spletni strani Založbe Proksima.
Knjiga je novela z ljubezenskim pridihom, ki ima manj kot 100 strani. Uvrstila sem jo tudi na seznam za letošnji Poletni knjižni bingo 2020, ki ga gosti Aleksandra na instagram profilu @dozadnjestrani.
Knjiga govori o sproščenemu piscu Žaku, ki spoznava ženske v sodobni Ljubljani. Nato se ustali s svojo idealno punco, Taro. Živita v svojem milnem mehurčku, uživata, hodita na večerje in se imata lepo v postelji. Vse je super, dokler tega njunega mehurčka ne razpoči ogljišče ljubezenskega trikotnika, Lia. Žak se s slednjo pogosto dobiva, ne da bi povedal Tari in ima zato tudi zelo slabo vest. Ko ju enkrat zanese čez plot se Žakov in Tarin mehurček dokončno razpoči. Žak se nato ustali z Lio, ampak kmalu prileti še ena bomba, ki uniči še njun milni mehurček.
Knjigo je avtor napisal po "navodilih" prijateljice, saj je želela imeti knjigo po naročilu za na dopust.
Ob branju knjige sem imela občutek, kot da sem na začetku padla v majhen svet knjižnih junakov, ob koncu novele pa sem se počutila, kot da bi me ta svet izpljunil ven. Taka je namreč novela, začneš brati nekje na sredini zgodbe, nato se zadeva zaplete in je zgodbe konec. Na koncu ni bilo zaključka, kar je po eni strani dobro, saj pusti prosto pot domišljiji, po drugi strani pa bi si želela izvedeti nadaljevanje.
Vsekakor je branje lahkotno, stavki kar lepo tečejo. Stil pisanja mi je bil res všeč, tudi razmišljanja glavnega junaka med dogodki v knjigi. Všeč mi je bila tudi družbena kritika. Sama sem jo brala med izpiti in mi je res ustrezala tale novela s krajšimi poglavji. Tako sem lahko vmes prekinila in si zmanjšala slabo vest zaradi branja med učenjem :D
Ocena: 8/10
Tokrat je na vrsti objava o knjigi, ki sem jo dobila od založbe Proksima kot recenzijski izvod. Zelo sem si želela prebrati knjige Jake Tomca, še posebej po pohvalah za knjigo Androidi čutijo v barvah. Vsekakor jo morem prebrati. Poglejte si tudi ostala avtorjeva dela na spletni strani Založbe Proksima.
Knjiga je novela z ljubezenskim pridihom, ki ima manj kot 100 strani. Uvrstila sem jo tudi na seznam za letošnji Poletni knjižni bingo 2020, ki ga gosti Aleksandra na instagram profilu @dozadnjestrani.
Knjiga govori o sproščenemu piscu Žaku, ki spoznava ženske v sodobni Ljubljani. Nato se ustali s svojo idealno punco, Taro. Živita v svojem milnem mehurčku, uživata, hodita na večerje in se imata lepo v postelji. Vse je super, dokler tega njunega mehurčka ne razpoči ogljišče ljubezenskega trikotnika, Lia. Žak se s slednjo pogosto dobiva, ne da bi povedal Tari in ima zato tudi zelo slabo vest. Ko ju enkrat zanese čez plot se Žakov in Tarin mehurček dokončno razpoči. Žak se nato ustali z Lio, ampak kmalu prileti še ena bomba, ki uniči še njun milni mehurček.
Knjigo je avtor napisal po "navodilih" prijateljice, saj je želela imeti knjigo po naročilu za na dopust.
Ob branju knjige sem imela občutek, kot da sem na začetku padla v majhen svet knjižnih junakov, ob koncu novele pa sem se počutila, kot da bi me ta svet izpljunil ven. Taka je namreč novela, začneš brati nekje na sredini zgodbe, nato se zadeva zaplete in je zgodbe konec. Na koncu ni bilo zaključka, kar je po eni strani dobro, saj pusti prosto pot domišljiji, po drugi strani pa bi si želela izvedeti nadaljevanje.
Vsekakor je branje lahkotno, stavki kar lepo tečejo. Stil pisanja mi je bil res všeč, tudi razmišljanja glavnega junaka med dogodki v knjigi. Všeč mi je bila tudi družbena kritika. Sama sem jo brala med izpiti in mi je res ustrezala tale novela s krajšimi poglavji. Tako sem lahko vmes prekinila in si zmanjšala slabo vest zaradi branja med učenjem :D
Ocena: 8/10
Komentarji
Objavite komentar