Na valovih vrstic

V drugem letniku zbirke Razmerja je tudi roman Suzane Zagorc Ne poznam je. Suzano sem spoznala že z njenim romanom Ne me silit, da ti lažem, ki mi je bil res všeč. Zahvaljujem se tudi Cankarjevi založbi, ki mi je podarila recenzijski izvod. Na začetku romana spoznamo Katjo, ki jo je življenje prisilno ustavilo, saj se sama ni. Izgorela je predvsem zaradi vseh pričakovanj okolice, aktivnosti, ki jih ni rabila, službe, v kateri so vsi samoumevno jemali njeno energijo in pa predvsem zaradi neizrečene besede "ne". Tudi v primarni družini nima veliko podpore, predvsem od moža. Pravzaprav skozi zgodbo ugotavljamo, da nikoli ni imela moževe podpore in iskrenosti. Sama začenja spoznavati, da jo polni narava, med okrevanjem pa začne spoznavati tudi svoje korenine, kjer spozna, da so njene prednice pravzaprav zelo trdne in močne ženske. Od mame je namreč vedno dobivala informacije o revnih in ubogih prednicah. Vse te zgodbe ji dajo moč, da se pobere in tudi počisti odnose. Pravzaprav ...

 Ko je Julia na svojem profilu objavila, da naj v kratkem pričakujemo njeno knjigo, sem obstala od presenečenja. Trenutek kasneje pa sem že skakala od veselja! Res čudovito, da imamo že dve avtorici "iz knjigograma" v zbirki Razmerja; v lanski ediciji Karmen Petric z romanom Prste stran, sedaj pa še Juliin roman Najboljše šele pride. Seveda sem ga kupila prvi dan izida, saj z veseljem podprem knjigogramerske kolegice, sploh, če gre za knjigo! Zaradi tega sem pri mnenju verjetno tudi malo pristranska 😁 Zgodba se začne dramatično; Kristina pobegne s svoje lastne poroke v rdečem Mustangu z gostom neznanim moškim. Kako je Kristina lahko pustila svojega gospoda popolnega pred oltarjem in izginila kot kafra? Namreč družini se dolgo ne javi, njene 4 sestre ter starša pa so zaskrbljeni. Kristina je tista neopazna punca, "siva miška" kakor se poimenuje, ki izbira varno, poskuša ugajati vsem, se drži seznamov in je organizirana. A ne ve, če je to prava pot. Pravzaprav se je ...