Na valovih vrstic

 Tole je bila moja prva avtoričina prebrana knjiga, a sigurno ne zadnja. Ksenija Benedetti je s pomočjo 75 spraševalcev napisala svojo avtobiografijo, v kateri je vprašanja sodelujočih in svoje odgovore kronološko razvrstila. Zanimivo je bilo videti imena, saj so to njene bližnje osebe, sodelavci, prijatelji in pa tudi službeni znanci. Ta način pripovedovanja me je res pritegnil in v Ksenjino zgodbo sem padla takoj. Morda je pomagalo tudi to, da so mi kraji v knjigi dokaj znani, saj je Ksenija "obalčanka" 😁 Prav tako sem z zanimanjem prebrala zgodbe iz ozadja protokola, ki so res osupljive in nekatere tudi neverjetne (v pozitivnem in negativnem smislu). V mojih mislih in kasneje tudi v mislih mojih sodelavk je ostala beseda "rektalni alpinizem", katero uporabljamo od trenutka, ko sem knjigo pokazala sodelavkam 😁 Lep dodatek so tudi osebne fotografije na koncu. Morda sem se počutila povezana zaradi skupnega okolja, z Borisom sta se tudi poročila na kraju, kjer sem

Ko sem videla objavo o novi Mojčini knjigi, sem takoj postala pozorna, kaj pravzaprav je to za en žanr. Mojca je napisala potopisno kriminalko, kar me je res zanimalo in takoj sem jo naročila že v prednaročilih.  Mojca opisuje svoje lansko poletno potovanje po Skandinaviji, v katerem nastopa tudi sama. Pot je resnična, osebe in umor pa so izmišljene. Na začetku seveda ne vemo, kdo je morilec, a zanimivo je tudi to, da ne vemo, kdo je mrtev! Na potovanje se s potovalno agencijo Vse za vas in vodičko Manco odpravi 24 potnikov in dva voznika avtobusa. Poleg popotovanja pa spremljamo tudi osebne zgodbe potnikov in za trenutek stopimo v njihove glave. Vsak ima svoje skrivnosti, tegobe in težave, a samo en je prava žrtev in en morilec. A kdo? Namreč kar nekaj potnikov ima morilske vzgibe in kar nekaj bi jih zaradi nenavadnih okoliščin lahko bili žrtev. Avtobusno popotovanje se vije od Slovenije, Nemčije, Švedske, Norveške pa do Nordkappa, božičkove dežele, Finske in nato do Poljske, kjer se

Tokrat vam predstavljam tretji in zadnji del serije Temačna skrivnost Irske z naslovom Žalost, ki bledi. Prvi del Solze, ki jih ni in drugi del Nasmeh, ki molči sem že opisala na blogu. Prav tako lahko na blogu preberete intervju z avtorico Mojco Rudolf.  Mojca je samozaložnica, ki uspešno izdaja romane, zadnji je izšel na začetku poletja z naslovom Lep dan za umor, ki pa je potopisna kriminalka. Za roman Zmenki je prejela priznanje za najboljše prozno delo, izdano v samozaložbi v letu 2020. V tretjem delu irske zgodbe najprej osvežimo spomin s kratkimi opisi zgodb posameznih likov, nato pa nam avtorica postreže s čisto novo zgodbo iz preteklosti, hkrati pa spremljamo še Annino zgodbo z novo družino, ki pa se nadaljuje iz prejšnjih dveh knjig. Zgodba iz preteklosti se začne leta 1965, ko se žena uglednega odvetnika Georga, Riona, začne zapirati vase in padati v depresijo. Iz temačne sobice v hiši jo po enem mesecu rešijo pogovori s psihiatrom Patrickom, ki jo redno obiskuje in se z nj

Drugi roman iz zbirke Razmerja je "romantasy" oziroma fantazijski roman z romantičnimi vložki, ki ga je napisala Kaja Bucik Vavpetič. Morda vam je znan njen psevdonim Zoe Ashwood, pod katerim piše angleške knjige in jih izdaja na Amazonu. Zgodba se začne na knezovem gradu v Černogradu, kjer Jaroslavova hčerka Mila in njen brat Tibor skupaj s služinčadjo trepetajo ob nenapovedanem knezovem prihodu domov iz vojnih spopadov. Na smrt ju je strah, saj sta v knezovi odsotnosti rešila svojo mamo rusalko, ki je bila pravzaprav ujetnica. Mila se nato po šokantnih dogodkih odpravi z grada skupaj s cestnimi razbojniki, katerih del je tudi Gaber. Druščina ji sprva ni preveč naklonjena, a Mila je osredotočena na osvoboditev svojega brata Tiborja. Želi si, da bi se njen načrt skladal z načrti Gabrove druščine, prav tako ji nekaj stvari prikrivajo. A Milo in Gabra nevidna sila prav vleče skupaj in le težko se upirata temu. Ali bosta uspela rešiti Milinega brata in ljudstvo ter kraljestvo os

Roman Prste stran je izšel v zbirki Razmerja Cankarjeve založbe, v kateri ji družbo dela še fantazijska romanca Srebrne vezi avtorice Kaje Bucik Vavpetič in pa prihajajoča romanca Padam na besede avtorice Jerce Cvetko. Avtorice so pod mentorstvom Lare Paukovič na delavnici pisanja ljubezenskega romana razvijale zgodbe in jih sedaj uspešno tudi spustile v svet.  To nikakor ni prva slovenska romanca, ampak še ena čudovita, ki je izdana pri založbi. Pred tem sem imela čast prebrati kar nekaj slovenskih samozaložniških romanc in tudi slovenskih romanc izdanih pri Založbi Primus. Vesela sem, da se je tudi ekipa Cankarjeve založbe odločila za zbirko romantičnih knjig Razmerja. Bralci romanc imamo včasih občutek, da smo zasmehovani s strani drugih bralcev/knjižničarjev/založnikov češ, da beremo "plehke ženske knjige" brez konkretne vsebine. Zgodba govori o Paulini, muhasti in čustveni delovni terapevtki, ki se pod velikim pritiskom svojih strahov odpravi na dermatološki pregled k dr

 Na kup sem zbrala svoje predloge za kvadratke v letošnjem romantičnem bingu 😁 Spodaj so našteti od leve proti desni po kvadratkih. Za nekatere predlagane so tudi na voljo recenzije. -Christina Lauren: Nemedeni tedni -Ali Hazelwood: Ljubezen na možganih  -Elena Armas: Cimra po ameriško  -Sabina Štubelj: Hotel Lavanda -Annie Robertson: Mamma Mia! Moje grško poletje -T.J.Reid: Vseh sedem mož Evelyn Hugo -L.N.Tolstoj: Ana Karenina -Emily Henry: Ljubitelja knjig -Lea Jerančič: Vredna ljubezni? -Catherine Bybee: Ko vidim tvoj nasmeh -Lucy Score: Stvari, ki jih nikoli ne prebolimo -Julia Quinn: Vikont, ki me je ljubil -E.L.James: Gospod -Tjaša Gašparič: Polnočna zvezda -Inge Novinc: O ljubezni in Ljubezni -Irene Begush: V vrtinčenju časa  -Julia Quinn: Vojvoda in jaz -Mateja Kobale: Jessica

Hvala bogu v današnjem času duševno zdravje ni več tabu tema. Prav tako se zadnje čase na policah pojavlja veliko knjig namenjenih duševnemu zdravju, največkrat so to priročniki, ki vključujejo pisateljevo osebno izkušnjo. In takšna je tudi Vidina knjiga oziroma priročnik Vse je v redu. Vida nam skozi knjigo predstavi svojo zgodbo spoprijemanja s tesnobo in paničnimi napadi, začne pa čisto na začetku, pri svojem otroštvu in stvareh, ki so pripomogle k njenemu duševnemu stanju. Vmes nam postreže z izseki iz svojega dnevnika, skozi katere dobimo vpogled v čustva, ki so jo obdajala med pisanjem dnevniških strani. Na vsakih približno 20-30 strani imamo tudi čudovito Vidino grafiko z ujemajočim citatom, nato pa še vaje, ki jih lahko sami izpolnjujemo. Vida nam predstavi vaje oziroma vprašanja o počutju in hvaležnosti, ki so njej pomagala pri premagovanju svojih težav, v priročniku pa je tudi prostor za izpolnjevanje. "Ko živimo v skladu s svojimi vrednotami, smo najboljša različica seb